| Več
Kulinarična odisejada po otoku Hvaru, hrvaški Madeiri

Pred kratkim je na otoku Hvaru potekalo srečanje članov hrvaškega Kluba Gastronaut, njegovim članom je skupno prizadevanje za kakovostno in sodobno gastronomsko ponudbo, njeno promocijo in vključevanje lokalno pridelane hrane. Udeležili smo se ga tudi člani FIJET Slovenija. To je bila tako priložnost za odkrivanje umirjenega življenjska ritma na Hvaru v toplih spomladanskih dneh, ko otoka še ne preplavijo turisti, kot tudi za spoznavanje tega, kaj imajo gostu ponuditi lokalni hvarski pridelovalci, restavracije, kuharji in vinarji.

Obogateli so s prodajo slanih sardel

Bili smo edina skupina, ki si je tako res v miru v mestu Hvar ogledala vse tisto, zaradi česar so njegovi prebivalci ponosni: trdnjavo, katedralo, eno najstarejših gledališč v Evropi iz leta 1612, katerega posebnost je, da je zgrajen v prvem nadstropju nad vojaškim objektom - arzenalom in da so ga obiskovali vsi stanovi, ne le višji sloj. Notranjost gledališča zadnja leta prenavljajo. Sicer pa pravijo, da so najlepše zgradbe v Hvaru nastale zahvaljujoč premožnim meščanom, ki so obogateli s prodajo slanih sardel. Svojevrstna posebnost mesta je samostan Benediktink. Zdaj v njem živi še 10 nun, tako kot številni rodovi pred njimi se ukvarjajo z izdelovanjem čipk iz agave: natančno in zahtevno delo, kot pravijo, saj je kakovost tankih, svetlečih se agavinih niti, pridobljenih s posebno tehniko, odvisna celo od vremena. Če je burja, se niti rade trgajo, če je jugo, pa jih je težko šivati. Surovine, torej agav, je na otoku dovolj, veliko jih raste zlasti na južnem delu otoka. Hvarska čipka iz agave je uvrščena na Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine, saj jih nikjer drugje nasvetu ne izdelujejo iz te rastline.

Med vožnjo z ladjo od mesta Hvar in mimo Milne proti jugu, smo zapeljali v zalive Zarače, Dubovica, Piščenica in Zavale, zaradi lepih plaž poleti polne kopalcev, v tem času pa je v njih povsem mirno. Žal nekatere dele te obale kazijo naravnemu okolje povsem neprimerne večnadstropne hiše, zgrajene pač za oddajanje turistom. Približali smo se Rdečim stenam, visokim apnenčastim stenam s sloji rdečkaste breče, ki se dvigujejo iz morja, erozija in morski valovi pa so ustvarili na njih svojevrstne oblike, ki spominjajo na orgle.

Morski sadeži in lokalno pridelana hrana

Tokratno srečanje članov hrvaškega Kluba Gastronaut sodi v niz vsakoletnih strokovnih srečanj, ki jih organizirajo v različnih delih Hrvaške. Klub od leta 1999 povezuje vodilne hrvaške gostince, vinarje in nutricioniste, ki si prek različnih oblik druženja izmenjujejo izkušnje s področja kulinarike. Klub vodi Karin Mimica, direktorica podjetja Abisal, ki vsako leta izdaja tudi Vodnik100 vrhunskih hrvaških restavracij. Teme tokratnega srečanja Kluba Gastronaut na Hvaru so bile zgodba o hrvaškem akvatoriju in njegovih kulinaričnih posebnostih v kombinaciji s celinskimi hrvaškimi vini, kulinarična ponudba otoka Palmižana in priprava sredozemsko obarvanih finger food prigrizkov.

Prvi stik z domiselno oblikovanimi prigrizki iz morskih sadežev smo doživeli na s soncem obsijani terasi pred hotelom Riva v mestu Hvar, z njimi pa so ponudili najstarejši liker na svetu Chartreuse, pripravljen iz več kot 130 zelišč po receptu starem več kot 300 let ter peneče se vino Zanotto - Prosecco diValdobbiadene Superiore D.O.C.G. Brut, ki ju uvaža hrvaško podjetje Vitis. Soorganizator dogodka, priznana restavracija Gariful na hvarski rivi, ki je od lani vključena v Vodnik 100 vrhunskih hrvaških restavracij, se je izkazala s slanimi sardelami in mariniranimi inčuni, pa solato iz hobotnice, ribo v soli, gregado (riba s krompirjem) in pašuratami, ki jim ponekod drugod v Dalmaciji pravijo fritule.Cilj gostiteljev je bil pokazati, ali se z morsko hrano skladajo celinska hrvaška vina. Poskus je uspel. Tako so denimo k slanim sardelam postregli rdečo Frankovko z rahlim okusom po višnjah in slivah iz slavonske vinske kleti Orahovica, k buzari s školjkami Silvanac zeleni iz iste kleti, k pašuratam pa Silvanac iz podonavske kleti Vina Belje.

Vinska klet pod morsko gladino

Izlet z ladjo ob južni obali Hvara nas je popeljal do Zlatnega otoka v Sveti Nedjelji, do edinstvene vinske kleti pod gladino morja in njenega zgovornega lastnika Zlatana Plenkovića, enega najbolj znanih, drznih in inovativnih hrvaških vinarjev. Z morske strani so najbolje vidni vinogradi na pobočjih 626 metrov visokega hriba Sv. Nikola s 40 do 60-odstotno strmino, zasajeni zlasti s sorto grozdja plavac mali. Kot pravi Plenković, vinograde obdelujejo izključno ročno, rodnost v njih je razmeroma majhna, približno tri četrt kilograma grozdja pridelajo na enem trsu, pa da ni potrebno uporabljati kemičnih zaščitnih pripravkov, saj na strmih pobočjih voda hitro odteka. »Kjer ni vode, tudi ni bolezni,« pravi Plenković. Ta znana vinarska družina ima na Hvaru med Milno, Sv. Nedeljo in Zavalo 10 hektarov vinogradov, iz njih prihajajo vsi plavci kleti Zlatan otok, tudi Zlatan plavac Grand Cru - hrvaško vino z največ nagradami. Vinska klet letno pridela približno 900.00 steklenic, tudi iz grozdja iz drugih njihovih vinogradov v Dalmaciji in iz odkupljenega grozdja.

Umetnost, bujno rastlinje in zeleno-modra kuhinja Meneghello

V zalivu Palmižana na Sv. Klementu, enem izmed Peklinskih otokov v hvarskem arhipelagu, nas na razgledni terasi restavracije - likovne galerije pričaka karizmatična Dagmar Meneghello z izjemno zgodbo o več kot sto letih turizma na tem otoku pod okriljem njene družine, skoraj 150 let starim, bujnim botaničnim vrtom in kuhinjo z vrhunsko ponudbo. Vanjo je vključeno le tisto, kar je pridelano na domačem vrtu, raste v botaničnem vrtu ali je nalovljeno v morju.

Preden sedemo za mizo, se sprehodimo po botaničnem vrtu, ki ga je zasadila družina Meneghello na nekoč pustem, kamnitem otoku. Zanj skrbi in ga z velikim občutkom vzdržuje že peta generacija in to tako, da vrt na prvi pogled daje vtis, da imav njem prvo besedo narava in ne človeška roka. V njem uspeva več kot 20 vrst agav, na desetine vrst mimoz, kaktusov, velikih tudi do pet metrov, divjih orhidej, irisov, velikih grmov rožmarina, žajblja, pa divjih fig, številnih eksotičnih rastlin iz Mehike in Indije ter na desetine drugih. Med bujnim zelenjem so postavljene skulpture, tu je tudi nekaj hišk, pobarvanih vsaka v drugi močni barvi, ki so namenjene bivanju turistov. V močnih rdečkasto-vijoličastih tonih je pobarvana tudi terasa restavracije, njene stene pa se šibijo pod številnimi slikami. Že pred štirimi desetletji je namreč Dagmar Meneghello na otok pripeljala umetnost, vse od takrat pa na njem ustvarjajo številni hrvaški umetniki. To je izjemno dopolnilo siceršnjemu konceptu turizma, ki ga na Palmižani negujejo že od samega začetka, od leta 1906, ko je botanik prof. Meneghello odprl prvi majhen pension daleč od civilizacije za goste, ki so to znali ceniti.

In nato kosilo: bruskete s paradižnikom in peteršiljem, slanim sirom in inčuni, pa ribji karpačo, pršut iz tune, divji šparglji z jajcem, črna rižota, polenta s salso, tuna na žaru, bob z blitvo, pa sveža solata, rožičev kolač z džemom grenke pomaranče … Vse sveže, iz kakovostnih sestavin, s svežimi zelišči, sivko, rožmarinom in aromatičnimi travami. Tudi ob vseh teh dobrotah so postregli z vini s celinske hrvaške - iz kleti Orahovica in Vina Belje.

Zaščiteno Starogradsko polje, nasledstvo Grkov

V notranjosti otoka Hvara, v bližini Starega grada, se razprostira zelo rodovitno Starogradsko polje, ki ga je UNESCO pred nekaj leti uvrstil med zaščitene kulturne krajine. Na polju je izjemno dobro ohranjena več kot 2400 let stara parcelacija, kot so jo izvedli Grki iz Pharosa za približno sto družin, ki so jih pripeljali na Hvar med kolonizacijo otoka. Sredi velikih nasadov oljk in vinogradov s starimi kamnitimi pregradami ima podjetna hvarska družina Žuvela veliko posestvo z zelenjavnimi vrtovi in ekološkim načinom kmetovanja. S tem dopolnjuje osnovno dejavnost svojega podjetja - predelavo rib ter izvoz mariniranih inčunov in slanih sardel. Za Klub Gastronaut so pripravili pokušino vsega, kar proizvajajo v ribji tovarni in pridelajo na svojih poljih.

Sredi Starogradskega polja leži tudi vasica Svirče, kjer ima sedež Kmetijska zadruga Svirče z vinsko kletjo in lastnimi vinogradi na južni strani Hvara. Znana je po ekološki pridelavi in prvem hrvaškem ekološkem vinu Ivan Dolac, ki so ga seveda ponudili tudi ob obisku Gastronautov. Ob jedeh iz teletine je bila priložnost tudi za pokušino njihovih vin Bogdanuša, Pošip in Plavac Svirče, medtem ko so k okusnim hrustulam in pašuratam s sivko in rožmarinom izbrali vino Ivan Dolac barriqueletnik 2008. (Cveta Potočnik)

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več