| Več
Kastav, podoben Motovunu, v senci slavne Opatije

Vsi poznamo Opatijo, tradicionalno turistično mesto, nekoč priljubljeno tako med kronanimi evropskimi glavami kot umetniki. Mali, slikoviti zgodovinski kraj Kastav, komaj šest kilometrov proč, a kar 370 metrov visoko nad morjem, pa živi v senci opevane Opatije. A dolga stoletja je to bilo upravno in kulturno središče celotne Istre, o čemer pričajo starodavne zgradbe in zgodbe, ki so mu dale pečat. Med drugim so v 15. stoletju tu prebivali slikarji, slavni po freskah, kakršen je svetovno znan Mrtvaški ples v našem Hrastovlju s podpisom Janeza iz Kastva.

Mestece Kastav je že na daleč privlačno, polno zelenja, cvetja, z ozkimi ulicami in tradicionalno sredozemsko arhitekturo. Čepi na vrhu griča kot velikansko gnezdo in še dandanes je videti srednjeveško obzidje, ki je bilo nekoč varovano kar z devetimi visokimi stolpi. Prva zanimivost je Gradska loža, zgrajena leta 1571, kjer so se sestajali meščani, njihovi oblastniki in tudi sodišče, kajti mesto je že leta 1400 dobilo svoj zakonik, ki naj bi veljal za vso Kastavščino. A leta 1666 se je zgodil nenavaden upor ljudstva, ki se je tragično končal za kapitana (poglavarja) Morellija: utopili so ga v zbiralniku za vodo sredi glavnega trga, ker je zvišal davke in jim naložil več dolžnosti, kot jih je predpisoval zakon! Pri nas, žal, še nikogar od politikov niso ne zaprli, ne utopili zaradi tovrstnih »kršitev»...Na tem trgu se je lani zgodil še drugačen preobrat: v tamkajšnjem malem hotelu Kukuriku se je oblikovala politična koalicija s tem imenom, ki je na zadnjih hrvaških volitvah porazila slavno HDZ. Najbrž ima to srednjeveško istrsko mestece neko posebno uporniško energijo!

Kastav je bilo dobro utrjeno mesto, varno pred barbarskimi in turškimi vpadi. Tod so se križale trgovske poti z morja na kopno, kar so Kastavci znali unovčiti. Tako so že sredi 14. stoletja obvladali domala vso Istro, medtem ko sta bili tedaj Reka in Opatija v ozadju. Kastav je cvetel v srednjem veku in pustil za seboj dragoceno dediščino. Med temi se je ohranila knjiga Glagolski misal, vkovana v zlato in srebro, in renesančna slika Vsi sveti iz leta 1636, shranjena v župnijski cerkvi na vrhu mesteca. Posvečena je sveti Jeleni Križarici, rimski cesarici iz tretjega stoletja in materi carja Konstantina Velikega, ki je krščanski veri utrl legalno delo v rimsko bizantinskem cesarstvu. Jelena, preimenovana v Augusto je bila tako pobožna, da je dala zgraditi baziliko v Betlehemu in je nasploh med ljudstvom veljala z dobrotnico, saj je bila sama revnega porekla. Njen dober glas je tisoč let kasneje segel celo v Kastav, da so po njej imenovali cerkev. Ta je bila okrog leta 1700 predelana in tedaj je dobila 32 metrov visok zvonik s tremi bronastimi zvonovi. Ti so končali kot topovi v prvi svetovni vojni.

Epidemija kuge kot motiv za Mrtvaški ples

Kastav je slovel kot kraj najboljših slikarjev v 15.stoletju. Tako imata glavna slikarja Ivan (Janez) in Vincenc od Kastva vsak svojo ulico. Prvi je znan po znamenitih hrastoveljskih freskah Mrtvaški ples iz leta 1494, a je poslikal še druge cerkve v današnji slovenski Istri, na primer v Podpeči na Črnem Kalu in Gradišču pri Divači. Njegov brat je s pomagači iz njegove slikarske šole podobne freske Mrtvaškega plesa poslikal v istrskem Bermu. Te neprecenljive umetnine so edine izvirno ohranjene v svetu in so pod varstvom UNESCO-a. Strokovnjaki ugotavljajo, da sta slikarja črpala motive iz vsakdanjega življenja, kar kažejo oblačila naslikanih ljudi, a hkrati opozarjata na vzdušje strahu pred smrtjo v tistih časih. To je bilo namreč stoletje kuge, ki je zdesetkala evropsko prebivalstvo. Cerkvenim oblastem, ki so imele ples za nekaj pregrešnega skupaj s pijančevanjem in karnevalskim zabavam, ni bilo všeč, da je mrtvaško kolo vodil sam papež.

Medtem ko je kuga zapustila za seboj dragocene umetnine, sta dva zaporedna potresa leta 1750 in štiri leta kasneje povsem porušila velikansko cerkev - ki še ni bila končana - in nanjo spominjajo ruševine in obok nekdanje abside. Zdaj je to prostor, imenovan »Crekvina«, namenjen prireditvam pod naslovom »Kastavsko kulturno poletje«. Pravzaprav se domala vse leto kaj dogaja v mestecu, ki predstavlja oder na prostem za razne koncerte, slikarske kolonije, razstave, sejme, razna srečanja, kot je na primer vinarsko ali oktobrska Bela nedelja, ko so na vrsti dnevi avtohtonega belega vina Kastavščine. »Pri nas ni nikoli dolgčas,« mi je rekel domačin Josip in mi razložil, kaj se splača pri njih ogledati. (Albina Podbevšek)

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več