| Več
Simončičev toplar na Bistrici pri Šentrupertu znova odprt za oglede

Simončičev toplar - eden najpomembnejših kozolcev pri nas - je prenovljen in spet odprt za javnost. Je edini kozolec s statusom kulturnega spomenika državnega pomena v Sloveniji in je prvi na mestu nastanka obnovljen kozolec v prvem muzeju kozolcev na prostem na svetu - Deželi kozolcev Šentrupert. Občina Šentrupert ga je pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obnovila na prvotni lokaciji na Bistrici pri Šentrupertu.

Direktorica Dežele kozolcev Šentrupert Urša Repše je ob odprtju prenovljenega Simončičevega kozolca poudarila: »Za Deželo kozolcev je Simončičev toplar izjemnega pomena. Ravno ta kozolec je bil povod za nastanek muzeja na prostem in sedaj je prvi kozolec mreže 'in situ', to je na mestu nastanka prenovljenih in ohranjenih objektov kulturne dediščine v Mirnski dolini.« Župan Občine Šentrupert Rupert Gole, ki je bil - potem ko je Občina Šentrupert postala lastnica Simončičevega dvojnega kozolca - pobudnik za postavitev muzeja kozolcev, je zbrane spomnil: »Simončičev toplar je bil v nevarnosti, da ga ne bo več na tem mestu. Za njegovo ohranitev smo se borili od leta 2003, pot pa je bila dolga in naporna. Po 11 letih pa je kozolec spet obnovljen in pripravljen še na nadaljnjih 50 let.« Generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dr. Jelka Pirkovič je dodala še: »Odprtje obnovljenega Simončičevega toplarja je krona večletnega prizadevanja na področju ohranjanja in vrednotenja kozolcev v Sloveniji. Trajalo je več kot dvajset let, a danes smo lahko zadovoljni, da je to delo tako uspešno končano.«

Dogodek ob odprtju prenovljenega Simončičevega toplarja na Bistrici pri Šentrupertu je popestrila tudi kustosinja Dežele kozolcev Alenka Lamovšek, ki je popisala dragoceno zbirko ohranjenega orodja tesarskega mojstra Janka Gregorčiča, ki je izdelal ta edinstveni kozolec, ter dve leti sodelovala pri vsebinah pod njim. Gostje so lahko poklepetali s konservatorjem novomeške območne enote ZVKDS mag. Dušanom Štepcem, ki je strokovno nadzoroval obnovo Simončičevega toplarja. Ob odprtju pa so bili pod najlepšim kozolcem tudi sin tesarskega mojstra Janka Gregorčiča Alojz Gregorčič, izvajalec obnovitvenih del na kozolcu Damjan Bajc in avtor prepoznavnega projekta Slovenski kozolec Slavko Mežek.

Simončičev ali Blažetov toplar, kot mu tudi rečejo domačini, je star 78 let in je eden večjih ter najbolj prepoznavnih kozolcev v Sloveniji. Ima tri pare oken, gank in dvokapno streho ter čudovito okrasje, po katerem še posebej izstopa med več kot 600 kozolci v Mirnski dolini.

Dežela kozolcev iz Šentruperta na Dolenjskem je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu, ki jo je v dobrem letu in pol obiskalo že 30.000 obiskovalcev iz 40 držav. V njej je 19 sušilnih naprav, od tega 17 kozolcev, med katerimi so zastopani vsi tipi kozolcev v Sloveniji. Namen postavitve je prikaz celotnega razvoja kozolca in njegove pomembnosti v slovenskem prostoru. Pohvali se lahko z enim najstarejših ohranjenih dvojnih kozolcev pri nas in na svetu, katerega nastanek sega v leto 1795 - Lukatov toplar. Projekt pa ni pomemben le z vidika ohranjanja kulturne dediščine - pripomogel je tudi k večji prepoznavnosti Občine Šentrupert ter k razvoju turizma v njej.

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več