| Več
Madžarska, dežela paprike

Starodavno, dobro ohranjeno mestece Kalocsa, ima sicer kar nekaj znamenitosti, tudi devet stoletij staro samostansko knjižnico, a slovi predvsem po papriki. Pravzaprav jo kar zavohaš, ko sestopiš iz avtobusa, ki najprej ustavi pred lično urejenim muzejem paprike s prodajalno te začimbe ter vrsto lesenih in keramičnih spominkov, okrašenih z motivi z njihovih narodnih noš in še s strokom rdeče paprike, svetovno znano blagovno znamko Madžarske.

Rdeče zlato iz bogate zemlje

Kalocso je nekoč obdajalo močvirje, danes pa jo obkroža neskončna ravnina z več kot tri tisoč hektari nasadov paprike na izredno rodovitni in globoki zemlji, v čemer imajo prednost pred drugimi pridelovalci. »Mi živimo zanjo in od nje, saj je paprika naše rdeče zlato,« je povedal Istvan, upravnik muzeja v tradicionalni panonski hiši, ob kateri se vijejo venci rdeče paprike. »Pri nas prisegamo na tradicionalno ravnanje s papriko: obiramo jo ročno in sušimo na zraku oziroma soncu. Zategadelj je naš pridelek bolj sočen, predvsem pa tako sušen ohranja več zdravilnih snovi, ki delujejo proti bakterijam in tudi več vitamina C. Paprika je družinski posel,« je še razložil in dodal, da delajo uspešno kot zadruga z mnogimi kooperanti, čeprav so jo ustanovili šele pred dobrimi desetimi leti. Z denarjem od prodaje paprike so zgradili manjšo tovarno in muzej. Razstavili so staro orodje, pohištvo, oblačila nekdanjih obiralcev in nekaj zapisov o znanstvenikih, ki so proučevali te nenavadne sadeže. Med njimi je omenjen Szent Gyorgyi, Nobelov nagrajenec leta 1937 za odkritje zdravilne snovi iz semena paprike proti skorbutu.

Na EU zakon o »pravilnih« oblikah paprike se požvižgajo

Medtem ko je pri nas znana le sveža paprika in je gre veliko zdrave na gnojišče zaradi »butaste« EU zakonodaje, ki zahteva, da sadeži rastejo po njenih neživljenjskih merilih, se Madžari nanjo požvižgajo. »Porabimo vso papriko, pa naj bo še tako zakrivljena, trikotna, sivo kodrlajsasta, predolga ali prekratka... Narava ima pri nas prednost! Mi ne zavržemo nobenega zdravega sadeža, saj paprike predelujemo v naši tovarni v raznovrstne mezge, namaze, vlagamo jih v kis, posebnost pa je naša pasta za golaž. Pri tem ne uporabljamo nobenih umetnih dodatkov, kot so konzervansi, ojačevalci arome ali okusa,« so mi odgovorili v zadrugi paprikašev na vprašanje ali upoštevajo predpise EU in me hkrati povabila na festival paprik, ki je zelo priljubljen praznik te pokrajine.

Hudičev napitek in zdravilo proti raku

Posušena zmleta paprika je na Madžarskem zakon. Sušijo jo po tradiciji šest tednov, nato iz pekočih sadov poberejo semena, ki so dragocena kot žafran. Iz enega litra semen dobijo eno samo kapljo olja. Trije znanstveniki hkrati pa so nedavno ugotovili, da to olje uspešno uničuje rakave celice. Najbolj huda je chilly palenka; to je mešanica pekoče paprike, česna in žganja, ki te pošteno prečisti, prežene neljube bakterije iz prebavil, pospeši krvni obtok,uravna krvni pritisk in pomaga celiti rane. Tako vsaj trdijo domačini, vajeni žgoče paprike. No, eden izmed njih mi je priznal, da je zgoraj omenjena chilly palenka hudičev napitek. Drugi pa mi je svetoval, da če ne rabim hudičeve žganice, naj kupim najbolj žgoč feferon za veselje v domači spalnici!!! S pomočjo njunih šal mi je postalo jasno, zakaj je okupator Napoleon Madžarom prepovedal gojiti papriko. Zdeli so se mu preveč vročekrvni. A podložniki so se znašli, skrivaj so gojili svojo priljubljeno začimbo in kot je bilo zapisano v muzeju, je tedaj kilogram »črnega popra« veljal toliko kot kilogram zlata.

Dolga pot paprike iz Mehike v Evropo

V Evropo je papriko prinesel Krištof Kolumb. Sprva je služila kot okrasna rastlina aristokratom, medtem ko so jo španski in portugalski menihi že po letu 1500 prepoznali za hrano. Semena so potem obšla severno Afriko in Azijo, na Madžarsko pa so jih prinesli turški zavojevalci okrog leta 1550 in jo najprej zasadili v Budi, današnji Budimpešti. Množično so jo začeli uporabljati šele v 19. stoletju. Zanimivo pa je, da so vse do leta 1920 v Evropi poznali le pekočo papriko, ko je biologu Szgetu uspelo vzgojiti sladko papriko tako, da je iz žgočega sadeža odvzel polovico semen. Njegova ugotovitev je po nekaj letih doživela pravi boom, saj Evropejcem bolj ustreza sladka oziroma ne pekoča paprika. (Albina Podbevšek)

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več