Bili smo tostran in onkraj Mure

Novinarji FIJET Slovenija smo pred kratkim obiskali del─Źek Pomurja in Prekmurja. ┼átudijska pot sodi med redne aktivnosti dru┼ítva na podro─Źju izobra┼żevanja ─Źlanov in seznanjanja z novostmi v turisti─Źni ponudbi na posameznih slovenskih obmo─Źjih. V de┼żeli ob Muri je ob ┼że uveljavljenih turisti─Źnih ponudnikih v zadnjih letih zraslo ali se razvilo kar nekaj novih. Zahvaljujo─Ź podjetnosti in inovativnosti, pridobivanju sredstev iz razli─Źnih skladov EU, dopolnilnim dejavnostim na kmetijah, pa tudi z obnovo kulturne ali stavbne dedi┼í─Źine je postala de┼żela turisti─Źno ┼íe bolj raznovrstna. Med ┼ítudijsko potjo smo si ogledali obnovljeni Grad Negova, ┼áunkarno Kodila v Marki┼íavcih, Panonsko vas v Te┼íanovcih, Vinskoklet Marof na Gori─Źkem, pa Veliko Polano in Copekov mlin, nasad orhidej na obrobju Dobrovnika, Terme Vivat v Moravskih Toplicah in posestvo Passero, za slovo od de┼żele ob Muri pa se ustavili ┼íe v Gostilni Rajh v Bakovcih.

Center slovenske fotografije v Negovi

Grad Negova sestavljajo trije deli, Stari grad, Novi grad in gospodarska poslopja. Medtem ko Stari grad ┼íe ni obnovljen, so Novi grad s pomo─Źjo evropskih sredstev obnovili oziroma skoraj na novo zgradili, upravlja pa ga Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona. Kot pravi direktorica zavoda Norma Bale, je razen organiziranja kulturnih prireditev ter pridobivanja razli─Źnih poslovnih in kongresnih sre─Źanj, cilj Grad Negovau veljaviti kot Center slovenske fotografije. Svetovna zveza za fotografsko umetnost FIAP je na leto┼ínjem kongresu v Ankari podelila Fotogradu Negova status stalnega razstavi┼í─Źa kot ┼íele ┼íestemu razstavi┼í─Źu na svetu in ga s tem postavila ob bok podobnim centrom v Buenos Airesu v Argentini, Montevarchi v Italiji, Konyi v Tur─Źiji, Muscatu v Omanu in Jinanu na Kitajskem. Med ┼że uveljavljene prireditve na Gradu Negova sodi avgustovski Salon traminec, na katerem se je denimo lani zbralo 800 udele┼żencev. Novi grad je odprt za obiskovalce in vodene oglede, v njegovi Pristavi pa deluje Turisti─Źno-informacijski center.

Prekmurska šunka diha v lesu, glini in slami

V ┼áunkarni Kodila v Marki┼íavcih nas pred poslopjem ┬╗sprejmeta┬ź slamnata ded in baba, maskoti, ki ju peljejo s seboj na vse prireditve in sejme, v hi┼íi pa nas pozdravi nasmejana Helena Kodela. Skupaj z mo┼żem Janezom Jankom ┼że kot tretja generacija skrbi za ohranjanje tradicije, to je izdelavo prekmurskih mesnin. Vpeljala sta slogan Ko ve┼í, kaj je┼í in blagovno znamko Kodila ter zagotovila ┼íirjenje osnovne proizvodnje z drugimi kulinari─Źnimi programi.

Pred tremi leti so ┼íunkarno precej raz┼íirili, uredili prostor za poku┼íine in pove─Źali trgovino, v kateri poleg svojih prodajajo tudi pridelke drugih lokalnih pridelovalcev. Med posebnosti mesnin sodi z geografskim poreklom za┼í─Źitena Prekmurska ┼íunka. Njeno su┼íenje in zorenje poteka v Kodilinih unikatnih zorilnicah mesa. Obdane so z ilovnatimi stenami in krite s slamnato streho, tako da v njih meso naravno zori, razmere v njih so namre─Ź v vseh letnih ─Źasih tak┼íne, kot so v naravi in kakr┼íne so se izkazale za zelo primerne. ┬╗Prekmurska ┼íunka ima zna─Źilno hru┼íkasto obliko in je pripravljena iz posebej oblikovanega svinjskega stegna brez kosti. Proizvodnja poteka brez uporabe umetnih konzervansov┬ź, poudari Helena Kodela. Uporabljajo zgolj morsko sol in za─Źimbe, zatem ┼íunke ┬╗umijejo┬ź, dva dni prekadijo z bukovim lesom in ┼żagovino na odprtem ognji┼í─Źu, nama┼żejo z govejim salom, zatem pa gre ┼íunka v postopek zorenja. Izdelane prekmurske ┼íunke zorijo najmanj 6 mesecev. V primerjavi s pr┼íutom ima prekmurska ┼íunka zaradi za─Źimb, dimljenja in plesni bolj poln okus. Med ogledom su┼íilnic ┼íe izvemo, da Kodilovi sodelujejo s 7 prekmurskimi rejci, da izdelujejo tudi druge mesnine, pa┼ítete, ocvirke (po njih so najprej postali znani tudi izven doma─Źe regije), pa testenine, ekolo┼íki kruh ter da so pridobili tudi certifikat za prekmursko gibanico. ┬╗Z vso to raznovrstno ponudbo se trudimo, da ljudje od nas odidejo z nasmehom in se znova vrnejo z nasmehom,┬ź se tudi od nas z nasmehom poslovi Helena Kodela.

S svojimi izdelki Kodilovi in nekateri drugi pridelovalci prekmurskih dobrot nastopajo na ┼ítevilnih turisti─Źno-promocijskih dogodkih, tudi v tujini, in s tem dokazujejo, da se zavedajo pomena lokalno pridelane hrane in ohranjanja izku┼íenj prednikov ter da je skozi povezovanje in kulinariko mogo─Źa zelo dobra promocija Slovenije. Razvili so blagovno znamko Di┼íi po Prekmurju, ki se je dobro uveljavila, z njo pa opremljajo oba za┼í─Źitena izdelka, prekmursko ┼íunko in prekmursko gibanico, pa tudi druge kakovostne izdelke iz regije.

Korošec je v Prekmurju zgradil Panonsko vas

V Te┼íanovcih blizu Moravskih toplic so pred dobrim letom za─Źeli sprejemati goste v turisti─Źnem naselju sedmih hi┼í z apartmaji oziroma 120 posteljami, katerih zna─Źilnost so klasi─Źna gradnja iz opeke, ometi iz gline, slame in konoplje, ro─Źno izdelano pohi┼ítvo, energetsko var─Źno okolju prijazno ogrevanje in hlajenje. Hi┼íe pred neugodnimi vremenskimi razmerami varuje kar nekaj deset centimetrov debela streha iz trstike, ki so jo pripeljali s polj ob Blatnem jezeru, dobro pa se je ┼że izkazala tudi v leto┼ínjih neurjih.

┬╗Smo ┼że prepoznavni, gostje se vra─Źajo,┬ź pravi Matev┼ż Kadi┼í, investitor v Panonsko vas in, kot Koro┼íec po rodu, dodaja: ┬╗Prekmurje ima veliko bogastev, ki se jih doma─Źini morda niti ne zavedajo.┬ź Naselje, sofinancirano tudi iz evropskih sredstev, je torej odprto dobro leto, a od odkupa zemlji┼í─Źa do sprejema prvih gostov je preteklo kar deset let, toliko ─Źasa so investitorji potrebovali, da so pridobili vsa dovoljenja. Pri tr┼żenju Panonske vasi ne ubirajo klasi─Źnih kanalov prek turisti─Źnih agencij, ampak preko interneta oziroma razli─Źnih rezervacijskih portalov. Med gosti je veliko tak┼ínih, ki kolesarijo, saj so Te┼íanovci dobro izhodi┼í─Źe za kolesarska potepanja bodisi proti jugu po ravnici ali proti severu po gori─Źkih gri─Źih. V Panonski vasi na─Źrtujejo ┼íe dokon─Źno ureditev ribnika in stavbo, podobno g├╝mli, kakor po prekmursko pravijo skednju, v kateri bosta dvorana in gostinski del.

Pomurje ima izjemne pogoje za rde─Źa vina

Na obronkih Gori─Źkega, na vrhu gri─Źa dober kilometer od vasi Ma─Źkovci in nad dolino, ki jo prekrivajo vinogradi, drug ob drugem stojita obnovljeni dvorec grofov Szapary, zgrajen leta 1897 in sodobna Vinska klet Marof, ki sodita v skupino Panvita. Vinska klet ima obliko narobe obrnjene ladje, kar naj bi spominjalo na nekdanje Panonsko morje. ┬╗Gori─Źko ┼żelimo preto─Źiti v steklenice vina,┬ź nam povedo ob prihodu in s tem tudi izrazijo, da se je z novo vinsko kletjo ne le za─Źela uveljavljati nova blagovna znamka vin Marof, ampak je odlo─Źilno dejanje v o┼żivljanju vinogradni┼ítva na tem obmo─Źju. Na ta del Gori─Źkega ga je sicer prinesla grofovska dru┼żina Szapary. V za─Źetnih letih so pridelovali predvsem rde─Źa vina, modro frankinjo so denimo zelo cenili v cesarsko-kraljevih krogih na Dunaju in v Budimpe┼íti. Danes ima Vinska klet Marof 40 hektarov vinogradov na Ma─Źkovcu, na Bodoncih, Gradu in Kramarovcih, vsaka lega pa ima druga─Źno prst in malce druga─Źno klimo, od ilovnate prsti primerne za gojenje rde─Źih sort do pe┼í─Źene prsti na Bodoncih in vulkanske prsti na Kramarovcih. Uro┼í Valcl, enolog in direktor kleti Marof pravi, da so njihova vina predvsem odsev dela v vinogradu, tudi ro─Źnega obiranja in manj tehnologije, njihova pridelava je integrirana in ekolo┼íka. Po njegovih besedah ima Prekmurje, v nasprotju z mnenjem mnogih, izjemne pogoje za rde─Źa vina, merlot ┼że pridelujejo, in visoko kakovostna vina. Danes je najti vinograde tudi na 350 metrih nadmorske vi┼íine, medtem ko denimo to v ─Źasih, ko je bilo Prekmurje pod Mad┼żari, ti vinogradov nad 200 metri niso dovoljevali.

Na Doma─Źiji Marof oziroma v gostilni, ki je sestavni del posestva, pripravljajo tradicionalne prekmurske jedi iz lokalno pridelanih surovin. V tem ─Źasu postre┼żejo denimo s kostanjevo juho z ajdovimi vlivanci, svinjskimi medaljoni z d├Âd├Âli (┼żganci iz krompirja in p┼íeni─Źne moke), koline, bujto repo, pa prekmursko gibanico, ÔÇŽ

Son─Źni park Vivat

Metod Grah, direktor in lastnik Term Vivat v Moravskih Toplicah, ki sodijo med mlaj┼íe slovenske terme, saj so jih odprli leta 2006, status zdravili┼í─Źa pa imajo dve leti, koncept, razvoj in na─Źrte term predstavi zelo jasno: ┬╗Pri razvoju term nismo ┼żeleli podvajati ponudbe, kakr┼íno ┼że imajo Terme 3000, ┼żeleli smo ustvariti svojo zgodbo z individualnim pristopom do gostov. Za─Źeli smo s temeljito prenovo hotela Vivat, ki je bil sprva zgrajen kot nadstandardni dom za starej┼íe.┬ź Nato so postopoma razvili celovito ponudbo, ki vklju─Źuje zunanji in notranji bazenski kompleks, tudi bazen s ─Źrno vodo izpod lapornega sloja, savne in wellness center s salonom tajskih masa┼ż, pa tudi medicinskim delom, v katerem ponujajo zobozdravstvene in kirur┼íke storitve. Vsako leto investirajo med pol in enim milijonom evrov, letos bo nalo┼żb celo za poldrugi milijonov evrov. Kot pove Grah, so to njihova lastna sredstva, ustvarjenega v drugih podjetjih. Investirali so v lastno geotermalno vrtino, ves hotel hladijo s studen─Źnico in pribli┼żujejo se ni─Źelnemu oglji─Źnemu odtisu. Da pri nalo┼żbah ne gre le za velike stvari, dokazuje to, da je celoten kompleks dostopen za invalide, da so vgradili indukcijske zanke za gluhe, da sta ─Źisto─Źa in priprava vode v bazenih tak┼ína, da ni potrebno dodajati za kopalce neprijetnega klora, da so namestili polnilno napravo za elektri─Źne avtomobile, ÔÇŽ Zagotavljajo dobre pogoje za priprave ┼íportnikov, za plavalce bazen olimpijskih dimenzij, za nogometa┼íe celo ogrevano nogometno igri┼í─Źe, v katerega so vlo┼żili en milijon evrov, na njem pa lahko tudi pozimi simulirajo poletne razmere za trening.

Lani so ustvarili 66.000 preno─Źitev, njihov na─Źrt je, v letu 2016 v strukturi gostov imeti 70 % tujih. Usmerjajo se na nem┼íko govore─Źe trge, ruski in tudi arabske trge. ┬╗Arabski trg je zahteven. Arabski gostje denimo pri─Źakujejo bazen, namenjen le ┼żenskam, tudi masirajo jih lahko le ┼żenske, zadostiti moramo njihovim prehrambnim navadam,┬ź poudarja Grah. Tudi glede slabih letalskih povezav Slovenije s svetom so se morali znajti po svoje, njihovi gostje s ─Źarterskimi letali tako pristajajo na mad┼żarskem letali┼í─Źu.

Orhideje s prekmurskih ravnic

V Prekmurju si je v dveh dneh mogo─Źe ogledati veliko, saj razdalje niso velike in ─Źe smo ┼że bili v Moravskih Toplicah, bi bilo ┼íkoda, da se ni bi ustavili tudi v dobrih 10 kilometrov oddaljenem Dobrovniku, ki je zadnja leta postal znan po orhidejah. Prekmursko podjetje Ocean Orchids letno vzgoji kar 1,7 milijona orhidej vrste falenopsis v rastlinjakih, ki jih ogrevajo z obnovljivo geotermalno energijo. Vanje praviloma obiskovalcev ne spustijo, da se v njih ne bi preve─Ź spreminjali pogoji za gojenje raznobarvnih lepotic, so pa zato, da bi prikazali, v kak┼ínih naravnih okoljih uspevajo, postavili tropski vrt. ┬╗Zanimanje zanj je tolik┼íno, da smo ga ┼że pove─Źali,┬ź pove med ogledom Brigita Kolen, vodja vrta. V njem poleg kak┼ínih 100 razli─Źnih rastlin gojijo tudi tropske sade┼że in pohvalijo se lahko, da so pri njih dozorele ┼że prve banane. Prava pa┼ía za o─Źi je preddverje z razstavljenimi orhidejami najrazli─Źnej┼íih barv in velikosti. Med njimi sta tudi prava lepotica - bela orhideja iz rodu falenopsis, vzgojena v preve┼íajo─Źem stilu, ki izvira iz Japonske, pa tudi nekoliko manj znan na─Źin gojenja orhidej v substratu povitem s plastjo maha - kokedama, ki prav tako izvira iz Japonske.

Prvaki v pridobivanju evropskih sredstev

┬╗Glede ─Źrpanja evropskih sredstev smo najbolj uspe┼ína ob─Źina v dr┼żavi,┬ź se upravi─Źeno pohvali ┼żupan Velike Polane Damijan Jaklin, saj ne gre prezreti, da je bilo zato treba pripraviti dobre projekte in jih tudi izpeljati tako na podro─Źju infrastrukture, urejanja okolja, kot ohranjanja naravne in kulturne dedi┼í─Źine s ciljem ve─Źje kakovosti bivanja v kraju in kot tak┼ínega tudi bolj privla─Źnega za turiste. Letos je Turisti─Źna zveza Slovenije Veliko Polano izbrala za najlep┼íe urejen slovenski izletni┼íki kraj, v okviru tekmovanja Entente Florale Europe je prejela za urejenost zlato nagrado in kot De┼żela ┼ítorkelj ┼íe posebno nagrado izra┼żeno v opisu ┬╗zeleno je nalo┼żba, ne stro┼íek.┬ź Naziv Evropska vas ┼ítorkelj je kraju leta 1999 podelila Evropska fundacija EURONATUR, tak┼íne vasi pa so v 13 evropskih dr┼żavah. V Veliki Polani in Mali Polani je skupno devet ┼ítorkljinih gnezd, za prehranjevanje jim ustrezajo ni┼żinski ekstenzivni travniki, ki jih redno kosijo in da se tod po─Źutijo dobro pri─Źa tudi podatek, da imajo polanske ┼ítorklje v povpre─Źju tri mladi─Źe, kar je ve─Ź kot drugje v Sloveniji. V parku v sredi┼í─Źu Velike Polane obiskovalca pozdravi iz cvetja oblikovana ┼ítorklja, nasproti njega pa vstopimo v lepo obnovljeno rojstno hi┼ío Mi┼íka Kranjca s stalno razstavo njegovih knjig in razli─Źnih dokumentov, pa tudi apartmaji za turiste. ┬╗Ob─Źina Velika Polana je lastnica celotne stavbne dedi┼í─Źine na┼íega rojaka Mi┼íka Kranjca, saj smo v Lendavskih goricah, ─Źeprav ne sodijo v na┼ío ob─Źino, odkupili Kranj─Źevo zidanico, kulturno-zgodovinski spomenik in tamkaj┼ínji pisateljev vinograd. V njem je na┼íe vinogradni┼íko dru┼ítvo ┼że zasadilo 2800 trsov, tudi ┼íipona, ki iz na┼íih vinogradov postopoma izginja,┬ź opisuje skrb za kulturno dedi┼í─Źino ┼żupan Jaklin. Med ohranjeno etnolo┼íko dedi┼í─Źino pa sodi prenovljen in delujo─Ź Copekov mlin ob potoku ─îrnec, nedale─Ź od vasi in na obrobju Polanskega loga, gozda ─Źrne jel┼íe. Gre za edini ohranjen mlin, medtem ko jih je bilo neko─Ź ob tem potoku pet. ┬╗Veliko zaslug za obnovo mlina imata Vlado Kreslin ter pokojni etnolog, filozof in novinar ┼átefan Smej,┬ź pripoveduje novinarka Brigita Bav─Źar, soorganizatorka na┼íega novinarskega potepanja po Prekmurju, medtem ko nam v mlinu postre┼żejo z imenitno bujto repo in krapci.

Murski kamen je lahko tudi kro┼żnik

Kdo ve, ali bi nam ime vasi Bakovci zvenelo tako znano, ─Źe v njej ne bi bilo Gostilne Rajh in gostilni─Źarja Ignaca Rajha. Posle je sicer ┼że predal h─Źerki, ┼że peti generaciji gostilni─Źarjev, a se ┼íe vedno rad zadr┼żuje v gostilni (zdaj sicer povsem prenovljeni), v kateri je pustil neizbrisen pe─Źat. Tako kot je pustil z dolgoletnimi izku┼ínjami in veseljem do svojega dela neizbrisen pe─Źat v sodobni prekmurski kulinariki, ki povezuje tradicionalno s sodobnim, domiselnim in vklju─Źevanjem vsega, kar uspeva na prekmurskih ravnicah in gri─Źih. Na┼í kratek obisk je bil prilo┼żnost, da mu stisnemo roko in ─Źestitamo za priznanje za ┼żivljenjsko delo v gostinstvu in za dose┼żke na podro─Źju razpoznavnosti slovenske kulinarike, ki ga je dobil tik pred tem na dnevih slovenskega turizma v Portoro┼żu.

In ko smo poskusili ajdov kruh z orehi in namazom iz bu─Źnega masla, postre┼żen domiselno na zglajenem kamnu iz reke Mure, smo lahko le pritrdili besedam Ignaca Rajha: ┬╗Slovenija se lahko promovira v svetu skozi kulinariko!┬ź. (Cveta Poto─Źnik)

Postojnska jama, najve─Źja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veli─Źastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno ┼żeleznico na svetu, kjer lahko do┼żivite vznemirljivo vo┼żnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... ve─Ź

Dru┼żba BTC je z dolgoro─Źno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem obmo─Źju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... ve─Ź

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, do┼żivite prostrane ┼íirjave, ─Źarovnije narave in skrivnostne trdnjave... ve─Ź