Grad Rajhenburg v pravlji─Źni podobi tudi z denarjem EU

Vzorno prenovljen grad o┼żivlja nenavadne srednjeve┼íke zgodbe, se spominja naprednih menihov Trapistov in tragi─Źnih usod slovenskih pregnancev. Visoko nad Savo se na skalnatem pobo─Źju bohoti pred kratkim obnovljeni brestani┼íki grad Rajhenburg, ki je enajst stoletij krojil usodo teh krajev. Medtem ko ┼ítevilni slovenski gradovi ┼żalostno propadajo, ─Źe┼í da ni denarja, so v Kr┼íkem zdru┼żili mo─Źi in se v kratkem ─Źasu dokopali kar do treh milijonov evrov iz skladov EU, ostala dva milijona sta prispevali dr┼żava in kr┼íka ob─Źina. Tako je grad zablestel v vsej svoji arhitektonski lepoti, dopolnjen z zgodbami vse od romantike, renesanse, gotike in baroka. A najbolj pretresljive je povzro─Źil nem┼íki okupator, ki je grad spremenil v je─Źo slovenskih pregnancev.

Slava, tragedije in izumrtje Rajhenbur┼żanov

Zgodovina gradu se je za─Źela pisati davnega leta 895 z leseno utrdbo. ─îez slabo stoletje in pol je bogati salzbur┼íki nad┼íkof Konrad tu zasnoval kamniti grad z mogo─Źnim obzidjem. Ime je dobil po plemi┼íki dru┼żini Rajhenburg, katere ─Źlan, vitez Reinprecht II. je bil koncem 15. stoletja vrhovni poveljnik vojske cesarja Maximiljana. Bil je slaven in zgodovinarji so ga na┼íli na sliki, oble─Źenega v razko┼íno ┼żametasto tuniko, obrobljeno s krznom in ga kot lutko predstavili v eni od grajskih soban. Rod ali dva za njim so Rajhenbur┼żani izumrli. A dru┼żina plemi─Źev je do┼żivela tudi nenavadno tragedijo, ko sta na smrt skregana brata Nicklausch in Joerg leta 1434 hkrati drug drugemu pognala kroglo v ─Źelo. Zato so ju pokopali obrnjena drug od drugega. Lobanji nista razstavljeni, na ogled pa je lutka enega od nesre─Źnih bratov. Ker so bili Rajhenbur┼żani pomembni za zgodovino gradu, bo Kulturni dom Kr┼íko, upravitelj gradu, prihodnjo jesen pripravil razstavo o tej dru┼żini.

Freske, alabaster na oknih, prodniki v tlaku

Rajhenbur┼żani so gradu dodali dvonadstropno gotsko kapelo, odkrito ob prenavljanju. Pozornost vzbujajo ostanki renesan─Źnih fresk. Zanimiv je prizor iz legende o sveti Kunigundi, luksembur┼íki plemkinji in po smrti mo┼ża Henrika II cesarici, pred tem obto┼żeni pre┼íu┼ítva. Nedol┼żnost je morala dokazati s hojo po razbeljeni ┼żerjavici, ne da bi se opekla. Zgodovinarji domnevajo, da so Rajhenbur┼żani s tem hoteli pokazati svoje kr┼í─Źanske kreposti. Deli starodavnih fresk so ostali tudi na stenah dvori┼í─Źa. Eno od oken v romanskem delu gradu je namesto stekla pokrito z alabastrom kot neko─Ź. Restavrirali so vse kamnite portale, stebre, del dvori┼í─Źa in mostov┼ża pa so tlakovali z re─Źnimi prodniki iz Save. Mostov┼ż so zgradili na novo in predstavlja piko na i ─Źarobnega Rajhenburga, namenjenega vrsti dogodkov, muzeju in izletnikom. V gradu sta tudi restavracija (pona┼ía se z napisom ┬╗dobrodo┼íli ─Źlani FIJET Slovenija) in muzejska trgovina. Na novo pripravljajo razstavo o pregnancih, ki jih je nem┼íki okupator tu zbiral in po┼íiljal v tabori┼í─Źa.

─îokolada menihov Trapistov za cesarja

Rajhenburg ima za seboj koristno obdobje francoskih menihov Trapistov, ki so kupili grad leta 1881. Ta red sodi med najstro┼żje, saj se niti pogovarjati niso smeli med seboj. Na jedilniku ni bilo ne mesa, ne jajc, torej so bili prvi vegani pri nas. Le sir - ┼íe danes znan kot trapist - so si privo┼í─Źili, izdelovali pa so ga sami. Na skoraj tristo hektarih velikem posestvu - danes v lasti celjske ┼íkofije - so se ukvarjali s poljedelstvom, ┼żivinorejo, vinogradni┼ítvom in ─Źebelarstvom. Bili so napredni: imeli so prvi traktor v Zasavju, zgradili so elektrarno na bli┼żnjem potoku, napeljali so tri kilometre dolg vodovod in celo telefon. Posebej znani so bili po ─Źokoladi, ki so jo izva┼żali po vsej Evropi. Cesar Franc Jo┼żef jim je zanjo podelil ─Źastni naziv Imperial, kar je postalo tudi ime ─Źokolade. To tradicijo, a le v buti─Źni izdaji, nadaljujejo v ─Źokoladnici, ki jo bodo ┼íe nekoliko pove─Źali. Po kakovosti bi z ro─Źno izdelanimi bomboni lahko tekmovali s slavnimi Mozartovimi kroglicami. Tudi grad ne zaostaja za avstrijskimi. Vse se da, ─Źe se ho─Źe. ─îe pa ob─Źina ni sposobna zbrati ne mo─Źi, ne denarja iz EU skladov, se zgodba o prenavljanju gradu vle─Źe kot jara ka─Źa, kar se na primer dogaja Turja┼íkemu gradu. Urejen je le deloma: kapela in razstava o Trubarju, potem grajska kapela in poro─Źna dvorana,  izletniki pa odhajajo ┼żejni in la─Źni. Ob─Źina Velike La┼í─Źe je ena tistih ob─Źin, ki si iz EU ni pridobila niti centa. (Albina Podbev┼íek)

Postojnska jama, najve─Źja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veli─Źastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno ┼żeleznico na svetu, kjer lahko do┼żivite vznemirljivo vo┼żnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... ve─Ź

Dru┼żba BTC je z dolgoro─Źno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem obmo─Źju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... ve─Ź

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, do┼żivite prostrane ┼íirjave, ─Źarovnije narave in skrivnostne trdnjave... ve─Ź