| Več
Grad Rajhenburg v pravljični podobi tudi z denarjem EU

Vzorno prenovljen grad oživlja nenavadne srednjeveÅ¡ke zgodbe, se spominja naprednih menihov Trapistov in tragičnih usod slovenskih pregnancev. Visoko nad Savo se na skalnatem pobočju bohoti pred kratkim obnovljeni brestaniÅ¡ki grad Rajhenburg, ki je enajst stoletij krojil usodo teh krajev. Medtem ko Å¡tevilni slovenski gradovi žalostno propadajo, čeÅ¡ da ni denarja, so v KrÅ¡kem združili moči in se v kratkem času dokopali kar do treh milijonov evrov iz skladov EU, ostala dva milijona sta prispevali država in krÅ¡ka občina. Tako je grad zablestel v vsej svoji arhitektonski lepoti, dopolnjen z zgodbami vse od romantike, renesanse, gotike in baroka. A najbolj pretresljive je povzročil nemÅ¡ki okupator, ki je grad spremenil v ječo slovenskih pregnancev.

Slava, tragedije in izumrtje Rajhenburžanov

Zgodovina gradu se je začela pisati davnega leta 895 z leseno utrdbo. Čez slabo stoletje in pol je bogati salzburški nadškof Konrad tu zasnoval kamniti grad z mogočnim obzidjem. Ime je dobil po plemiški družini Rajhenburg, katere član, vitez Reinprecht II. je bil koncem 15. stoletja vrhovni poveljnik vojske cesarja Maximiljana. Bil je slaven in zgodovinarji so ga našli na sliki, oblečenega v razkošno žametasto tuniko, obrobljeno s krznom in ga kot lutko predstavili v eni od grajskih soban. Rod ali dva za njim so Rajhenburžani izumrli. A družina plemičev je doživela tudi nenavadno tragedijo, ko sta na smrt skregana brata Nicklausch in Joerg leta 1434 hkrati drug drugemu pognala kroglo v čelo. Zato so ju pokopali obrnjena drug od drugega. Lobanji nista razstavljeni, na ogled pa je lutka enega od nesrečnih bratov. Ker so bili Rajhenburžani pomembni za zgodovino gradu, bo Kulturni dom Krško, upravitelj gradu, prihodnjo jesen pripravil razstavo o tej družini.

Freske, alabaster na oknih, prodniki v tlaku

Rajhenburžani so gradu dodali dvonadstropno gotsko kapelo, odkrito ob prenavljanju. Pozornost vzbujajo ostanki renesančnih fresk. Zanimiv je prizor iz legende o sveti Kunigundi, luksemburški plemkinji in po smrti moža Henrika II cesarici, pred tem obtoženi prešuštva. Nedolžnost je morala dokazati s hojo po razbeljeni žerjavici, ne da bi se opekla. Zgodovinarji domnevajo, da so Rajhenburžani s tem hoteli pokazati svoje krščanske kreposti. Deli starodavnih fresk so ostali tudi na stenah dvorišča. Eno od oken v romanskem delu gradu je namesto stekla pokrito z alabastrom kot nekoč. Restavrirali so vse kamnite portale, stebre, del dvorišča in mostovža pa so tlakovali z rečnimi prodniki iz Save. Mostovž so zgradili na novo in predstavlja piko na i čarobnega Rajhenburga, namenjenega vrsti dogodkov, muzeju in izletnikom. V gradu sta tudi restavracija (ponaša se z napisom »dobrodošli člani FIJET Slovenija) in muzejska trgovina. Na novo pripravljajo razstavo o pregnancih, ki jih je nemški okupator tu zbiral in pošiljal v taborišča.

Čokolada menihov Trapistov za cesarja

Rajhenburg ima za seboj koristno obdobje francoskih menihov Trapistov, ki so kupili grad leta 1881. Ta red sodi med najstrožje, saj se niti pogovarjati niso smeli med seboj. Na jedilniku ni bilo ne mesa, ne jajc, torej so bili prvi vegani pri nas. Le sir - Å¡e danes znan kot trapist - so si privoščili, izdelovali pa so ga sami. Na skoraj tristo hektarih velikem posestvu - danes v lasti celjske Å¡kofije - so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, vinogradniÅ¡tvom in čebelarstvom. Bili so napredni: imeli so prvi traktor v Zasavju, zgradili so elektrarno na bližnjem potoku, napeljali so tri kilometre dolg vodovod in celo telefon. Posebej znani so bili po čokoladi, ki so jo izvažali po vsej Evropi. Cesar Franc Jožef jim je zanjo podelil častni naziv Imperial, kar je postalo tudi ime čokolade. To tradicijo, a le v butični izdaji, nadaljujejo v čokoladnici, ki jo bodo Å¡e nekoliko povečali. Po kakovosti bi z ročno izdelanimi bomboni lahko tekmovali s slavnimi Mozartovimi kroglicami. Tudi grad ne zaostaja za avstrijskimi. Vse se da, če se hoče. Če pa občina ni sposobna zbrati ne moči, ne denarja iz EU skladov, se zgodba o prenavljanju gradu vleče kot jara kača, kar se na primer dogaja TurjaÅ¡kemu gradu. Urejen je le deloma: kapela in razstava o Trubarju, potem grajska kapela in poročna dvorana,  izletniki pa odhajajo žejni in lačni. Občina Velike Lašče je ena tistih občin, ki si iz EU ni pridobila niti centa. (Albina PodbevÅ¡ek)

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več