| Več
Čudež o topli vodi

V okviru 20-letnice delovanja bazena v Termah Snovik je potekala okrogla miza z naslovom Termalna voda - vir življenja in razvoja, ki se navezuje na letošnjo temo ob Svetovnem dnevu turizma, za katero je Svetovna turistična organizacija (UNWTO) izbrala temo»Turizem in razvoj skupnost«.

Ob letošnji temi Svetovnega dneva turizma želim z vami deliti posebno zgodbo. Morda na prvi pogled ta zgodba ne bi bila posebna, če seveda ne bi nekdo v nekem trenutku iz nje, in to pri nas v Sloveniji, naredil čudeža. S čudežem jo je namreč imenoval prof. dr. Bogomir Kovač na okrogli mizi, ki je bila posvečena 20-letnici rojstva tega čudeža. Je izjemno dober in živ primer ob tej obletnici in njenemu sporočilu svetovnega turizma. Zato, ker se zgodba ne bi zgodila brez odločujoče vloge skupnosti.

Eureka, odkril sem toplo vodo!

Da je odkril toplo vodo, je pred dolgimi desetletji hitel pripovedovati vaški kovač Janez Kovač iz Tuhinjske doline vsakemu, ki ga je hotel poslušati, in tudi kako si je v njej ozdravil od revme zvite roke in umiril želodčne težave. Da je voda res zdravilna, je potem hitro razširil ljudski glas. Ljudje so k ročno izvrtani vrtini hodili s steklenicami, sodi in čebri ter uživali v njeni zdravilnosti in blagodejnosti. In tu se je zgodba takrat končala in (p)ostala le še ena zgodba o skritem in pozabljenem slovenskem zakladu ter le še en sanjavi projekt, ki obleži v predalu. Leta 1990 je namreč prevladalo mnenje, da topla voda ni nič kaj posebnega in skepsa je ustavila projekt.

Voda je vir življenja!

A nekaterim ljudem, domačinom pa ta odločitve ni dala miru. Niso verjeli, da bi bila voda neaktualna, saj so po njo že toliko let hodili ljudje od blizu in daleč ter imeli z njo same pozitivne izkušnje. In res so kasnejše raziskave (iz 15., 16. in 17. vrtine) pokazale, da je voda čista, brez primesi, bogata s kalcijem, magnezijem in drugimi koristnimi minerali; da ima s temperaturo do 30,6 stopinj Celzija učinkovite balneološke lastnosti (prof. dr. Janez Kraševec, dr. med., raziskava 2002) in da jo je tudi količinsko dovolj.

Zgodbo vode je potem z domačini in somišljeniki spravil v življenje in jo ekonomiziral inženir Ivan Hribar (tudi domačin!), direktor Zarje Kovis, s svojo ekipo iz podjetja za proizvodnjo kovinskega stavbnega pohištva, strojno in plinsko inštalacijo, energetske sisteme in elektro inštalacije iz Kamnika. Danes tja, v vas Potok, v naročje Kamniških planin, le 30 km iz Ljubljane in 7 km iz Kamnika vabijo v svoj ekosvet termalnih užitkov Terme Snovik. Obiskalo jih je že 1.800.000 gostov.

Topla voda je vir življenja in razvoja

Čudežna zgodba je 24. avgusta letos praznovala 20 let odkar so tam postavili prvi pilotni bazen. Termalna voda je s Termami Snovik postala vir življenja in razvoja turizma na Kamniškem! Kako to? Ker so bile to nekoč sanje tukajšnjih otrok, mladincev, ki so risali, kako bodo zgradili bazen na Vasenem in ker je bila (in je še) tu posebna podjetniška in strokovna ekipa, ki se je od vsega začetka ukvarjala z energetiko in ji je bil to tudi energetski izziv. Skupaj so to vodo pripeljali v povirje uspešnega poslovanja podjetja naših najvišje ležečih term. In še več. Ta voda danes blagodejno zaliva in plemeniti celoten razvoj kamniškega turizma in tudi omogoča, spodbuja in motivira cvetenje turizma in komplementarnih dejavnosti v Tuhinjski dolini ter celotni občini.

Ključni so ljudje podjetja in lokalne skupnosti, ki znajo in delajo povezano, zavzeto, srčno, motivirano in motivacijsko. Da je to res, izpričujejo dejanja teh ljudi, ki so verjeli v svojo idejo, znanje in delavnost ter jo kljub skepsi uresničili in napisali zgodbo o uspehu.

Ob rojstnemu dnevu - vodomet idej

Ključni ljudje Term Snovik so se tudi odločili, da bodo rojstni dan praznovali kot so navajeni - delavno! Organizirali so strokovno okroglo mizo. Okrogla miza je v krogu partnerjev, domačinov in novinarjev pod naslovom Termalna voda - vir življenja in razvoja inpodnaslovom Pomen in vpliv Term Snovik na razvoj Kamniškega gostila deset odličnih sogovornikov, ki so delili svoje znanje, izkušnje, poglede, ugotovitve in ideje v nadaljnji razmislek, nove ideje in spodbude kot pravi vodomet idej. Da bodo dostopne prav vsakomur, pripravljajo tudi izid zbornika.

Temeljno sporočilo Sloveniji: kapljice, združene v Potoku konkretnih del in idej

Prof. dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je poudaril: »Mi potrebujemo sposobne in uporne podjetniške ekipe na področju turizma, ki kljubujejo in tudi uspejo - z zelo racionalnim pristopom. Da se je tega (za večino skeptičnega) projekta lotila podjetniška skupina, podjetje, ki prej v turizmu ni delovalo, je v relativnem smislu čudež. To je dokaz nekega zelo racionalnega pristopa, ki ga je ta skupina tudi ohranila. Ta izrazito podjetniška usmeritev, z izrazito podjetniško naravnanostjo, vpetostjo v lokalno okolje ter žlahtnost in racionalnost je ekipo brez izkušenj v turizmu pripeljala do uspeha. Njihova zgodba o uspehu je integralni turistični produkt, ki je to vpetost v lokalne koordinate nosil v svoji korenini in zaradi tega uspel v okolju, v katerem ni bilo nobenih ekonomskih in poslovnih parametrov, ki bi vnaprej rekli, to je zgodba o uspehu. Ampak je bila taka zgodba. Zato, ker izhaja iz ljudi, iz njih samih, z ljudmi, zaradi ljudi, z okoljem. Ljudje so verjeli v svojo idejo. Torej ne gre za finančni kapital, ampak za socialni kapital, intelektualni kapital, vse to znanje… Zato se tudi lažje spoprimejo s problemi in izzivi. Zame so Terme Snovik podjetniški projekt »par excellence«. Turizem lahko postane eden temeljnih razvojnih vzgibov - ima antirecesijsko trdoživost! »

Mag. Marjan Hribar iz Ministrstvaza gospodarski razvoj in tehnologijo je na okrogli mizi dejal: »Svetovni turizem nenehno raste in napreduje. V slovenskem turizmu korakamo proti 13% v BDP. Spodbujamo ga tako na področju izgradnje infrastrukture kot tudi mehkejših oblik. Ko analiziramo, kako kvalitetno so bila naložena evropska sredstva in kako skrbno je upravljanje z njimi, vidimo resnično velike razlike v prid zasebnih investitorjev. Upam si trditi, da so Terme Snovik eden boljših primerov naložbe evropskih sredstev. Usmeritev slovenskega turizma gre v smeri naravnih danosti in potencialov ter uravnoteženega razvoja. Tu gre tudi za naravne povezave predvsem s kmetijstvom. Na ta način bomo podeželje tudi ohranjali. S sonaravnim razvojem, s skrajševanjem poti od njive do mize, bomo dosegli dvoje: ohranili bomo podeželje in ga povečali, ter s tem, v to trdno verjamem, povečali konkurenčno prednost slovenskega turizma. Vanj bodo prek zelene sheme tudi v prihodnje usmerjene spodbude za uvajanje trajnostnih praks turizma na ravni podjetja, regije in destinacije. In ne pozabimo, da je turizem idealen sektor za prve zaposlitve mladih!»

Manja Žebaljec iz Turističnega društva Tuhinjska dolina je dejala, da turistična društva in lokalni kmetje bogatijo ponudbo turističnih podjetij s prireditvami in kulinariko ter plesi in glasbo, ki so jezik, razumljiv vsem, tudi tujim gostom. Z gostoljubnostjo jim pričarajo nepozabna doživetja. Pomagajo tudi pri dopolnilnih dejavnostih, ki jih imajo na kmetijah. Dodala je, da zadnja leta skušajo privabiti k sodelovanju na prireditvah čim več mladih, jim tudi prisluhnejo in omogočijo, da svoje ideje tudi izpeljejo.

Prof. dr. Tadeja Jere Jakulin iz Univerze na Primorskem se je v pogovor na okrogli mizi vključila z mislijo, da je možnosti za povezovanje treba iskati v avtentičnosti kraja, destinacije, v povezavi z domačini, v podjetjih, v medsebojnih spodbudah, v vsem, kar se navezuje na turistično ponudbo. Vir in moč za to najdemo v nas samih. Biti moramo odprti in stremeti k novemu ter se nenehno učiti. Čar vsega je učenje, radovednost, volja in pa seveda profesionalnost. Videti moramo najprej pozitivne alternative in si nato med seboj pripovedovati navdihujoče, srčne zgodbe.

Mag. Maja Pak, vodja oddelka za raziskave in razvoj v SPIRIT Slovenija, je prepričana, da moramo izkoristiti moč zgodb, saj zgodbe krepijo čustvene vezi. Izhajajo iz sanj turistov, ki jih na tak način - na čustveni ravni povezujejo z našo turistično ponudbo. Ta postane zato atraktivnejša, se bolj dotakne srca turistov in ti se vračajo. Jih navdušijo. Zato jih pripovedujejo tudi drugim in privabljajo še nove turiste. Terme Snovik so del ključne zgodbe o zdravilnih vodah Slovenije (piramida zgodb Slovenije), glede na naraščajoče potrebe po dobrem počutju in zdravju, jo lahko intenzivno komunicirajo, prav tako zgodbo prisrčnega palčka Snovička (hišna zgodba).

Aleksandra Gradišek iz Razvojnega centra Srca Slovenije je spregovorila o tem, kako se odločajo turisti. Pri odločitvi o izbiri turističnega cilja ima vedno večji vpliv lokalni pristop. Izhaja iz lokalnih ljudi samih, bodisi da gre za različne izdelke bodisi za storitve turističnih ponudnikov. Gre za zgodbe ljudi, ki tu živijo in so zgodbe njih samih. So iskrene, neposredne, ljudje pa motivirani. Dejala je, da v razvojnem centru verjamejo v te ljudi, v slovensko zemljo, slovenskega kmeta in tako imenovana sistemska povezovanja. Tako deluje že prva dobaviteljska mreža s hrano, nastaja mreža rokodelcev… Za uspešno delovanje je pomembno njihovo medsebojno sodelovanje, dopolnjevanje, jasno upoštevanje potreb turistov in da moramo biti do tega vsi bolj odgovorni, intenzivno delati in biti pri tem še bolj pogumni.

Janja Kokolj Prošek iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, je poudarila, da turizem in razvoj bazirata na ljudeh, na lokalnem okolju in na njihovih motivih ter prepričanosti, vztrajnosti, volji, da sledijo svojim ciljem in viziji, da najdejo poti ter poiščejo vsa ustrezna vrata tako v znanju kot v spodbudah. Tako je moč ideje in cilje uresničiti, predvsem pa deliti primere dobre prakse in informacije med seboj. Vir povezovanja in uspešnega dela je medsebojno komuniciranje tako med ljudmi, deležniki, podjetji kot vsemi tistimi inštitucijami, ki so za to poklicane in imajo to poslanstvo, seveda pa je potrebno dobre prakse tudi nadgraditi. Dodala je, da je program CRPOV (Celostni razvoj podeželja in oživitev vasi, 1991-1992) pod geslom »Podeželje, prihaja tvoj čas« vključeval tudi Terme Snovik (v nastajanju) in da so imeli takrat vsi zelo močno hotenje, prepričanje in željo po uspehu.

Alenka Hribar iz Zavoda za turizem in šport Kamnik je pozvala, da je potrebno še pogumnejše in odločnejše nadaljevati s projekti povezovanja, jih širiti in spodbujati nove ideje, tudi za manjše »nišne« proizvode in storitve. Potrebno je verjeti v projekte, prisluhniti ljudem in se morda večkrat dobiti v sestavu, kot je bil na okrogli mizi. Terme Snovik so bile tiste, ki so v postindustrijskem Kamniku in ob vprašanjih, kaj bomo s turizmom, pokazale luč na koncu tunela. Zgodil se je preboj. Naenkrat so se začeli po Tuhinjski dolini sprehajati tuji turisti. In drugi preboj: domačini so začeli razmišljati, da bi se dalo od turizma tudi zaslužiti in začeli so udejanjati svoje ideje. Vse zato, ker je ekipa z Ivanom Hribarjam verjela v svojo zgodbo in zbrala pogum za uresničitev. Terme Snovik so postale glavni turistični igralec Kamniškega in prav je, da se poistovetimo z njimi, saj gre za skupne zgodbe, ki vse skupaj peljejo k skupnemu cilju, je še menila Hribarjeva

In kako naj prodre turistični osamelec iz Tuhinjske doline v Evropo in svet, se je vprašal Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev - FIJET Slovenija. Terme Snovik imajo srečo, da so svoj razvoj začele v skladu s takrat porajajočim in zdaj prevladujočim trendom trajnostnega turizma, je dejal. Še močneje se lahko pozicionirajo s svojo eko usmeritvijo, s komuniciranjem s tem nazivom in nenehno inovativnostjo, intenzivnejšim trženjem prek socialnih omrežij in maksimalnim izkoriščanjem globalnih turističnih spletnih portalov. Staviti predvsem na mlade kmetovalce bo v prihodnosti omogočilo vsem, tudi Termam Snovik, organsko povezovanje v eno najbolj butičnih turističnih mini destinacij v Sloveniji. Po Bulčevih besedah pa morajo terme že zdaj sprejeti izziv nosilca celostnega turističnega razvoja še vedno neokrnjene Tuhinjske doline in planin.

Gostitelj okrogle mize Ivan Hribar, direktor Term Snovik, je poudaril, da so podlaga za začetek številne študije od vode, investicij v izgradnjo do tržnih analiz in prognoz ter seveda pridobivanje dodatnih znanj in veščin, vendar da nobenega uspeha ne more človek ali posamezen igralec doseči sam. »Uspeli smo z načrtnim delom in dialogom tako v podjetju kot, in predvsem med prebivalci, kolegi, najbolj pa z veliko pozitivne energije, s katero smo oplajali eden drugega. Smo na 100 % obnovljivih virih energije tako pri Termah Snovik kot med seboj. Zelo se pridružujem tistim, ki verjamete in poznate moč pozitivnega mišljenja in kjer je volja, je pot, po kateri se pride do cilja. Mi hodimo od besed k dejanjem. Tudi danes je čas za dejanja. Vem, da boste po tej delovni okrogli mizi veliko razmišljali. To je dobro delo. Zgodbo imamo. Zdaj jo je treba ustrezno prodati in še enkrat - prodati. Brez učinkov naših zgodb ne bo razvoja.«

Na okrogli mizi je mag. Dušan Rajver iz Geološkega zavoda Slovenije zagotovil, da je termalne vode z maksimalno temperaturo od 30,5 do 30,6 stopinj Celzija v geotermalnem sistemu Vaseno - Snovik v Tuhinjski dolini količinsko dovolj za nadaljnje izkoriščanje.

Namesto zaključka

Okroglo mizo je zaključil prof. dr. Bogomir Kovač z besedami: »Današnji e-turist je drugačen. Je bolj lokalno usmerjen, bolj precizen, veliko bolj razgledan. To povem zato, ker nam je zelo blizu, glede na model, ki ga imajo Terme Snovik. Pred 20 leti, ko so začeli, najbrž še niso razmišljali o turistu tega tipa. Ampak začeli so iz sebe. In tudi ta sodobni turist, ki je zelo e-informiran, ta morda bolj kot tisti v preteklosti, izhaja iz sebe. Vračamo se zelo, zelo nazaj: k antičnemu turistu, k Odiseju, ki je potoval s srcem, s tem, da bi razkrival in odkrival. Vse je zgodba. Vi danes istočasno, ko potujete, že ustvarjate zgodbo na spletu. In ljudje živimo s temi zgodbami. Vsak dan. Turizem je ena sama zgodba. Vedno je povsod zgodba. Je biznis. Celo naše življenje je zgodba. Zdaj je samo stvar umetnosti, ali smo mi pripovedovalci, ali ne.« (Bojana Planina, mag. posl. ved)

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več