| Več
Protokolarna Kraljevska penina ustekleničena, grozdje zelèn v vinogradih posestva Burja obrano

V organizaciji FIJET Slovenija ter gostiteljev Konzorcija zelen iz zgornje Vipavske doline, občine Vipava, Zavoda za turizem TRG Vipava in Tomaža Kavčiča, Gostilna pri Lojzetu, Zemono ter ob pomoči oblikovalca Janija Bavčerjaje pred nekaj dnevi potekala 4. Mednarodna trgatev turističnih novinarjev. 20 novinarjev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Češke Republike je trgalo grozdje zelèn v vinogradih Posestva Burja. Novinarji so natrgali 400 kilogramov te avtohtone sorte grozdja, ki raste samo v zgornjem delu Vipavske doline, o njej pa je pred stoletji pisal že Valvazor.

Zelèn je cenil tudi Matija Vrtovec, duhovnik, ki je s svojo knjigo Vinoreja (1844) zelo vplival na razvoj vinogradništva in vinarstva na Slovenskem. Pod budnim očesom agronomskega inženirja Primoža Lavrenčiča s Posestva Burja, ki je eden izmed tistih, ki zdaj zagnano oživljajo staro tradicijo gojenja zelena, bo v njegovi vinski kleti v Vrhpolju dozorelo prihodnje leto novo protokolarno vino slovenskih turističnih novinarjev - World Travel Press Wine.

Novinarska protokolarna vina

Kot protokolarno vino bodo zelèn slovenski turistični novinarji namenili za darila in promocijo avtohtonih sort slovenskega vina. Predlansko novinarsko vino, rebulo Krasno iz Brd, so na nedavnem svetovnem kongresu FIJET na Madžarskem dobili predsedniki nacionalnih organizacij iz dvajsetih držav. Nekaj članov slovenskega FIJET pa se je pred kratkim v znameniti kleti iz 17. stoletja v Krškem udeležilo polnitve Kraljevske penine, pridelane iz žametne črnine, natrgane na lanski 3. Mednarodni trgatvi turistične novinarjev.

Tokratna četrta trgatev novinarjev je bila tako kot vse dosedanje namenjena spoznavanju avtohtonih slovenskih vinskih sort in hkrati seznanjanju, zlasti tujih turističnih novinarjev, z Vipavsko dolino in njenimi zanimivosti. Poleg vin, ki jih pridelujejo na kakšnih 2500 hektarjih po vsej dolini, normalna letina pa doseže med 4 in 5 milijoni litrov vina, so tu še Vinoteka v Vipavi, dobrote vipavske kuhinje od vipavskega pršuta in sirov do jote in vipavskih štrukljev, številne turistične kmetije, osmice in vinske kleti, pa Zemono in obnovljeni dvorec Lanthieri ter reka Vipava z deltastim izvirom in številnimi mostički.

Sorta imenovana po barvi listov

Vipavska vina so novinarjem predstavili nekateri vinarji, člani Konzorcija Zelèn in predsednik uprave Boris Jež ter glavni enolog Uroš Bolčina največje kleti v Vipavski dolini - Agroind Vipava 1894. Klet letos praznuje 120 let delovanja z novostmi v svoji vinski ponudbi z bolj svežimi in manj alkoholnimi vini ter z novo celostno podobo, ki jo zaznamuje začetna črka “V” - kot vino, Vipava in Vrtovec.

O sorti zelèn, ki so mu stari vinogradniki dali ime po nežno zeleni barvi listov trte, smo novinarji veliko zanimivega izvedeli že med samo trgatvijo, ko nam je uspelo potrgati 400 kg grozdja od Primoža Lavrenčiča, kasneje, v vinski kleti Pasji rep v Orehovici pa tudi od dolgoletnega predsednika konzorcija Franca Premrna in njegovega sina Samota, ki se je tudi podal na vinarsko pot. In ne nazadnje, konzorcij je zagotovil tudi vina za večerji v Vipavsem hramu.

Konzorcij Zelèn so ustanovili pred dobrimi deseti leti, zdaj je vanj včlanjenih 20 vinarjev, zelèn pa pridelujejo na 50 do 60 hektarih vinogradov. Vinarje, združene v konzorcij, vodi skupna želja, da se na zasičenem vinskem trgu in v poplavi številnih sort uveljavijo z avtohtono sorto, ki drugod v Evropi ne uspeva in s tem nadaljujejo za nekaj časa prekinjeno oziroma skoraj zamrlo tradicijo svojih prednikov. V konzorciju veliko dajo na nadzor kakovosti tako pridelave grozdja kot tudi vina, vsi pridelovalci pa polnijo vino v posebno konzorcijsko steklenico.

Poleg pridelovalcev zelèna so v konzorcij vključeni tudi pridelovalci pinele. Zanimanje za sajenje te sorte se je povečalo po letu 1990. Pred štiridesetimi leti je bila po obsegu tretja najštevilčnejša sorta na Vipavskem, kasneje so jo zaradi bolezni skoraj popolnoma opustili. V konzorciju želijo postopoma prodreti na trg tudi z Vipavcem - pridelanim iz različnih značilnih vipavskih sort.

Po uspešni trgatvi v vinogradih v Podragi, ki jih vinar Primož Lavrenčič obdeluje po načelih biološke in biodinamične pridelave, nas je pregnal dež. Zavetje smo našli v vinski kleti Janka Trošta v Podbregu pri Podnanosu, ki prideluje iz vinogradov na strmih terasastih pobočjih Pasjega repa vina blagovne znamke Vidus. Presenetila je zlasti barbera, odlično se je podala k joti, ki so jo prinesli iz Gostile Pri Lojzetu, Zemono. Med dvema večerjama, ko je v Zemonu Tomaž Kavčič - Tomi poskrbel za 200 oziroma 300 gostov, si je naš priznani kulinarični ustvarjalec vzel nekaj časa tudi za nas novinarje in navdušil s svojimi izvirnimi jedmi: nedokončanim jabolčnim štrudljem, brinjevo sladico z dimnim vonjem po brinju…

Druženje ob četrti skupni trgatvi turističnih novinarjev iz več držav smo zaključili na domačiji Franca in Sama Premrna, v degustacijski sobi Pasji rep v Orehovici pri Podnanosu. Na domačiji ima vinogradništvo dolgo tradicijo, leta 1985 pa so začeli obnavljati stare vinograde in saditi na novih. In kot pravita oče in sin, je njuna ljubezen zelèn, ker je tako poseben in drugačen in ker želita ohraniti najboljše iz sortnega bogastva, ki so ga zapustili predniki. Dve njihovi vini nosita morda nekoliko nenavadno ime Rdeči Jebačin in Beli Jebačin, a preden se začnemo muzati, je dobro vedeti, da sta se z njima poklonila trdoživemu kmetu, rojaku iz Orehovice, ki je s tem priimkom živel v daljnem 15. stoletju. (Cveta Potočnik)

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več