| Več
Obiskali smo Vojvodino – deželo preko Save

FIJET Slovenija je v sodelovanju s Turističnimi organizacijami Novi Sad, Subotica in Vojvodina ter Združenjem turističnih novinarjev Vojvodine izpeljal strokovno ekskurzijo v Vojvodino, ali deželo preko Save, kot pokrajini pravijo v drugih delih Srbije. Oznaka je nastala v času, ko po 160 letih Vojvodina ni bila več pod Turki, ampak je bila sestavni del Avstro-ogrske monarhije. Prav monarhija pa je v mnogo čem oblikovala podobo današnje Vojvodine, ravnice, ki je v marsičem samosvoja in vredna spoznavanja. Ima izjemne kulturno-zgodovinske spomeniki, za mesta je značilen sodoben urban utrip in veliko je najrazličnejših prireditev. Glede vojvodinske kuhinje, salašev, čard in vinskih kleti pa veliko pove dobrohotno opozorilo carinika na hrvaško-srbski meji: računajte, da boste v nekaj dneh v Vojvodini pridobili dva do tri kilograme.

»Do pred nekaj leti ste Slovenci predvsem hodili v Beograd in Gučo, zdaj pa kar veliko Slovencev obišče tudi Novi Sad in Vojvodino sploh,« nam je zatrdila Tihana Vidakovič, ki v Turistični organizaciji Novega Sada skrbi za stike z javnostmi in organizacijo prireditev. »Veliko Slovencev prihaja v organizaciji agencij, največ pa jih vsekakor pritegne festival EXIT.« Ta festival, ki ga letno obišče do 30.000 ljudi, je ena izmed zaščitnih znamk Novega Sada, ima tudi simbolni pomen, saj so ga pred 12 leti osnovali mladi v boju za politične spremembe in svobodo, še vedno pa je družbeno angažiran. Letošnji trinajsti EXIT bo potekal od 10. do 14. julija in bo trajal dlje kot pretekla leta, slej kot prej pa na 20 odrih na Petrovaradinski trdnjavi. V ospredju festivala je sicer vselej glasba, vendar še vedno nima komercialnega značaja in skozi različne dogodke skuša posredovati tudi druge vrednote, letos bo tako en dan posvečen Nikoli Tesli.

Poleg festivala EXIT ima Novi Sad že dolgo tradicijo v organizaciji nekaterih drugih prireditev kot so Kmetijski sejem (letošnji je že potekal v maju), Sterijino pozorje (letošnji gledališki festival se je začel 25. maja in bo potekal do 3. junija), festival uličnih glasbenikov in umetnikov IFUS (letos od 5. do 8. septembra), če omenimo le nekatere.

Novi Sad pa ima še druge prepoznavne simbole: Mestno hišo na velikem osrednjem Trgu Svobode, mogočno Petrovaradinsko trdnjavo, ki so jo z več premori gradili več kot 90 let, obrambni stolp z veliko uro znotraj obzidja trdnjave, pa seveda Donavo z veliko peščeno plažo in sprehajalnimi potmi vzdolž reke, ki pa ima še velike, doslej neizkoriščene potenciale za turistične namene. Čeprav se tako Novi Sad kot Vojvodina soočata z gospodarskimi težavami, je središče mesta lepo obnovljeno, mestni utrip pa živahen in na poletnih gostinskih vrtovi na ulicah, ki se stekajo na osrednji Trg Svobode z mogočno Mesto hišo, rimskokatoliško cerkvijo sv. Marije in spomenikom Svetozarju Miletiću, se zbira veliko ljudi, vzdušje pa je sproščeno. Med najbolj slikovite ulice sodi ulica Laze Telečkoga z mnogimi gostinskimi lokali, med njimi tudi gostilna, urejena v stilu »salaša«, torej značilne vojvodinske kmetije. Salaše ali kot bi jim lahko tudi rekli turistične kmetije sicer najdemo na podeželju, tudi v okolici Novega Sada, med zelo znanimi je na primer Salaš 137 v vasi Čenej.

V Novem Sadu ima sedež Srbska matica, ki je bila ustanovljena leta 1826 in je najstarejša kulturna in znanstvena inštitucija Srbov in južnih Slovanov sploh, njen osnovni cilj ob ustanovitvi pa je bil prosvetljevanje prebivalstva. Za srbsko duhovnost ima podobno težo kot Srbska matica majhno mesto južno od Novega Sada - Sremski Karlovci. V 18. stoletju je bilo tod središče javnega, političnega, prosvetnega in kulturnega življenja Srbov, ki so živeli severno od Save in Donave. Tu so zrasle prve srbske šole. Leta 1791 je bila v mestecu ustanovljena najstarejša srbska gimnazija, znana kot Karlovška gimnazija, danes pa hrani izjemno dragoceno knjižnico, v kateri najdemo tudi izvod znamenitega Pleteršnikovega slovarja iz leta 1894. V Sremskih Karlovcih se je odigral še en pomemben zgodovinski dogodek: tukaj je bil leta 1697 podpisan mir med Avstrijo in njenimi zavezniki na eni strani ter Turčijo na drugi strani - po pogajanjih, ki so trajala 72 dni (pravijo da prvič v zgodovini za okroglo mizo). Turčija je takrat izgubila vsa ozemlja severno od reke Save (razen jugovzhodnega Srema). Na mestu, kjer so potekala pogajanja, so kasneje frančiškani zgradili majhno cerkev ali Kapelico miru, kot ji pravijo .

Ne preseneča, da je mestece, tako pomembno za zgodovino Srbov, cilj mnogih šolskih ekskurzij, mlade popeljejo tudi v Patriarhovsko palačo z zakladnico oziroma muzejem pravoslavne cerkve, na manj obiskovalcev pa smo naleteli, ko smo obiskali samostan Krušedol. Gre za enega najstarejših samostanov na Fruški Gori, kjer je bilo sicer nekoč skoraj 40 samostanov, do danes pa se jih je ohranilo 16 (14 samostanov je odprtih za oglede) in jih cenijo tako zaradi njihove arhitekture kot srednjeveške poslikave in pomena za srbsko duhovnost.

Zanimivo je, da gre v veliki meri prav omenjenim samostanom tudi zahvala za to, da se je v Sremskih Karlovcih in na širšem območju Fruške Gore v času, ko so tudi ta predel obvladovali Turki, ohranila tradicija vinogradništva, ki ga Turki niso spodbujali,  v te kraje pa so ga zanesli Rimljani. Vinorodni okoliš Fruške Gore, katerega središče so Sremski Karlovci, kjer ima skoraj vsaka druga hiša tudi vinograd, je eden izmed treh vojvodinskih okolišev, kot posebnost med vini pa sta znana zlasti bermet in ausbruh, ki ju pridelujejo zgolj v vinskih kleteh Fruške Gore. Bermet je aromatično desertno vino, ki mu med maceracijo dodajo tudi 25 in več zelišč, ausbruh pa je vino suhega jagodnega izbora.

Na močvirnatem območju med Tiso in Donavo je zraslo mesto Subotica, ki je višek razvoja dosegla v 19. stoletja, potem ko je bila leta 1869 dograjena železniška povezava Budimpešta - Opatija in so bile zgrajene številne secesijske stavbe, ki so glavna značilnost mesta. Gre za tako imenovano nacionalno madžarsko secesijo, ki je našla motive v mitologiji in madžarskem ljudskem slikarstvu (stilizirani cvetovi), v veliki meri pa so uporabili tako za krasitev notranjosti zgradb kot streh in pročelij tudi znamenito madžarsko keramiko Zsolnay. Izjemno lep primer madžarske secesije v Subotici je Mestna hiša in še zlasti velika Poročna dvorana z barvitimi vitraži, ki so jih, da bi jih ohranili, večkrat sneli in znova namestili, osrednji med njimi pa prikazuje Marijo Terezijo.

Lepe vile v madžarski različici secesije in izstopajočimi lesenimi rezbarijami najdemo tudi na Paliču, ob istoimenskem jezeru, ki se je kot zdravilišče začel razvijati istočasno kot Bled, Opatija in Karlovy Vary, torej letovišča, ki so jih radi obiskovali člani avstro-ogrskega dvora. Danes je Palič sodoben objezerski turistični kraj z več hoteli, možnostjo bivanja v vilah, s čardaši in okoliškimi salaši ter možnostjo za ukvarjanje z različnimi vodnimi športi. Ob jezeru se razteza lepo urejen park, znotraj njega pa pred nedavnim obnovljena poletno gledališče in tako imenovana velika terasa, kjer vsako leto poteka Festival evropskega filma. Letošnji jubilejni 20. festival bo potekal od 13. do 19. julija.

Že zaradi povezanosti z našo Lipico kaže omeniti še kobilarno Kelebija tik ob meji z Madžarsko, kjer redijo 73 konj Lipicancev, ki jih šolajo tako za dresurno jahanje kot preskakovanje, vzreja je namenjena tudi prodaji, na 25 hektarih posestva s pašniki pa imajo sodobne hleve, muzej kočij, šolo jahanja, lepo urejen park in sodoben hotel. Zdi se, da v kobilarni, v lasti družine Alekšić, uresničujejo koncept, po katerem bi se lahko zgledovala tudi naša Lipica. (Cveta Potočnik)

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več