| Več
Le Maroc a abrité du 7 au 13 septembre le congrès mondial la FIJET

Canal Atlas, Maroko, 4. oktober 2013

Le Maroc a abrité du 7 au 13 septembre le congrès mondial la FIJET

Romunija – dežela Drakule in samostanov

Avtor in kamera: Štefan Celec, Tekst: Albina Podbevšek, Štefan Celec, Reporterka: Brigita Bavčar, Montaža: Jože Glažar, Produkcija: Zavod Sončnica, Leto produkcije: 2012

Romunija - dežela Drakule in samostanov

Nenavadna oblika kleti na Madžarskem

Vinska klet družine Bock

Albina Podbevšek, Horizont, november 2012

Madžarsko mesto Peč v panonski regiji (Pecs) je kraj grozdja in vina obkroženo z vinogradi.

Med briškimi vinogradi in smaragdno reko

Katja Ertl, Večer - Bonbon, 16. ktober 2012

Obrnjena proti Alpam, a v svojem bistvu še vedno blizu morju. Tesno povezana s smaragdno reko, a najboljša prav v kombinaciji z žlahtnim pridelkom vinorodnih gričev - vse to je edinstvena kulinarika najbolj zahodnega dela Slovenije na območju med Soško dolino in Goriškimi Brdi.

Gor na sever, v skriti del Egipta

Drago Bulc, Slovenske novice, 11. oktober 2012

Večina Slovencev, ki potujejo po svetu, že dolgo pozna vse kraje klasičnega Egipta. Kairo s piramidami, Luksor z Dolino kraljev, Asuan z nubijsko vasjo in jezom na Nilu, pa tempelj Abu Simbl ... Večina, ki je že videla Egipt, je bržčas tudi uživala na križarjenju po Nilu.

Turistični oskar za prenovo Ankare

Drago Bulc, Slovenske novice, 13. september 2012

Številne prestolnice in glavna mesta držav, kot denimo London, Pariz ali Dunaj, so tudi največje turistične privlačnosti posameznih držav. Za Turčijo to že od nekdaj ne velja, saj so turisti v glavnem obiskovali Istanbul.

Mesto, kjer se dan in noč dogaja

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 29. junij 2012

«Varaždin je mesto, ki hkrati živi nekaj različnih življenj, saj pripoveduje o sijaju preteklih časov, slavi lepoto neskončnih obrazov umetnosti in priča o lastnem dinamičnem vsakdanu.»

Prleki poslej v svoji republiki

Ormož ima klet z največ arhivskimi vini

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 15. junij 2012

Bogati arhivski zbirki 254.000 steklenic imenitnih vin v kleti P&F (Puklavec in prijatelji) v Ormožu se je oni dan pridružilo 1500 steklenic šipona letnik 2011.

V Bukovini čas ni gospodar ljudi

Cveta Potočnik, Večer - Potovanja, 26.4.2012

V Bukovini, hriboviti deželi, prekriti z velikimi bukovimi gozdovi v romunskem delu Moldavije, je geografska odmaknjenost omogočila ohranitev izjemnih sakralnih spomenikov in tradicionalnega življenja v podeželskih naseljih.

Kjer se je čas ustavil pred stoletjem

Maja Oven, Dnevnik, Prosti čas, 27. marec 2012

Ure in ure vožnje iz Bukarešte na sever dežele je bilo opaziti vsepovsod obdelana polja. Romunija je znana po dobri vinski kapljici in številnih vinskih kleteh, ki pa jih žal nismo imeli priložnosti obiskati. Smo pa zato doživeli ogromno folklornih nastopov in kulinarično bogatih postankov. Najlepše pokrajine najdemo v Moldoviji, Transilvaniji in Bukovini na meji z Ukrajino.

Ne omami jih le odlično pivo

Drago Bulc, Slovenske novice, Turistična tribuna, 22. marec 2012

Češki Krumlov, srednjeveško mestece na jugu Češke, je svojevrsten turistični rekorder. Zaradi izjemno ohranjenega starega jedra, predvsem več stoletij starih in vzorno obnovljenih poslopij, grajenih v gotskem, renesančnem in baročnem slogu, je, še zlasti potem, ko so ga leta 1992 vpisali na seznam svetovne kulturne dediščine, tarča obiskovalcev z vsega sveta. Tako ga obišče več kot milijon ljudi na leto. Glede na to, da ima le deset tisoč prebivalcev, je absolutni državni turistični rekorder. Po številu obiskovalcev na prebivalca pa je tudi prav v svetovnem vrhu.

Teden dni potepanja po Romuniji

Maja Oven, Dnevnik, Prosti čas , 21. marec 2012

Teden dni intenzivnega potovanja z avtobusi po Romuniji dodobra utrdi podobo te na eni strani prelepe in kulturno-naravno zelo bogate dežele, po drugi strani pa zelo revne države. Žal jo večina Evropejcev pozna predvsem po Romih, ki so izseljeni v številne evropske države in ki s krajami, ropanjem ter drugim kriminalom delajo sramoto deželi. Le kako je mogoče, da je lahko ta država, kjer delavci zaslužijo v povprečju 150 evrov, uradniki pa 300 evrov na mesec, članica Evropske unije?

Ovčarski pes, ki je kos medvedom

Albina Podbevšek, Lovec 2/2012, 101. in 102. stran, februar 2012

Idila v krajih, ki so blizu boga in daleč od Bukarešte

Ovčarski pes, ki je kos medvedom

World cultural heritage in Romania

Francesco Sala, ITP Events, Italija, februar 2012

The 53rd FIJET World Congress took place in the beautiful land of Romania from 17 to 25 September 2011. The programme, very varied and rich with events, included visits to the most important tourist sites and different places of culture and religions of this wonderful Country.

Medvedje so v Romuniji tudi tržno blago

Albina Podbevšek, Lovec 2/2012, 79. in 8o. stran, februar 2012

Načeloma so zavarovani, česar pa ne spoštujejo krivolovci in ponudniki avanturističnih

ogledov kosmatincev v naravi.

Medvedje so v Romuniji tudi tržno blago

Gorenjski kovač Janez

Alenka Brun, Gorenjski glas, 9. februar 2012

Ljubljansko barje, Plečnikova cerkev sv. Mihaela na pilotih, Železnikova harmonika, grof Blagaj in kovač gorenjskega rodu v podkovski muzejski kovačiji. Gradovi kralja Matjaža pa so letos poleg nasedle Coste Concordie dobili tudi pravi senik.

Gorenjski kovač Janez

Nell'antica padule di Lubiana un parco di tesori naturali

Christina Favento, Il Piccolo, stran 47, 27. januar 2012

Nell'antica padule di Lubiana un parco di tesori naturali

Más allá de Dracula

Hernán G. Posada R., Mundo Social Panama, januar 2012

Más allá de Dracula, reportaža na straneh 160-165

Karpatski vrt

Silverka Lesjak Klapš, Horizont, oktober 2011

Romunija je drugačna. Na eni strani nekoliko žalostna, na drugi spet vesela, ponekod siva in revna, drugod pisana in bogata. Romunija je država, ki ti ne pusti, da bi jo kar tako pozabil. Njeni ljudje, ki so desetletja trpeli pod komunistično diktaturo, si še vedno niso povsem opomogli. Mnogi iščejo kruha v tujini in za seboj puščajo stare starše in pravljično lepo pokrajino ter razigrano folkloro.

Dirka za življenje

Albina Podbevšek, Jana, oktober 2011

Življenje je neverjetno nepredvidljivo, v trenutku se ti lahko romantično razpoloženje spremeni v dramo morastih sanj. To se mi je pred kratkim zgodilo v hriboviti romunski vasi Argel, ko so domačini v prelepih narodnih nošah priredili sprejem za turistične novinarje z vseh koncev sveta mednarodnega združenja FIJET.

Fotozgodba: Romunija

Albina Podbevšek, Ventilatorbesed.com, 17. oktober 2011

Romunija danes - na eni strani revščina, na drugi ohranjena narava, pa bogata kulturna dediščina, ki je na seznamu Unesca in prijazni ljudje. Drakula je blagovna znamka, Ceausescu je zapustil večen spomenik, oddaljene pokrajine, kot je Bukovina s starodavnimi samostani in folkloro, pa vredne občudovanja.

Fotozgodba: Romunija

Sedemkrat porušeni Efes podira rekorde

Albina Podbevšek, Delo - Trip, 10. avgust 2011

Že ime enega najlepših antičnih mest Ephesus, po naše Efes, pove, da so ga davna stoletja pred Kristusom ustanovili Grki.

Sedemkrat porušeni Efes podira rekorde

Kjer se srečujeta Vzhod in Zahod

Maja Oven, Antena - Dnevnik, 3. maj 2011

Tokratni obisk Turčije ni bil namenjen košarki ali kakemu drugemu prvenstvu, ampak udeležbi na 52. Kongresu svetovnega Združenja turističnih novinarjev - FIJET, ki se ga je udeležilo 250 novinarjev in piscev s področja turizma z vsega sveta.

Dežela večne modrine

Vojko Mitrovič, Večer, 2. april 2011

Bodrum je danes znan kot najimenitnejše letovišče na turški rivieri. Mesto Bodrum se je v antiki imenovalo Halikarnas. Današnje ime so mu nadeli šele v 15. stoletju po veličastni graščini, po turško pa pomeni grajska klet ali ječa.

Z luksuzno lesenjačo na križarjenje med otoki

Nataša Hlaj, Primorske novice, 30. marec 2011

Bodrum, letovišče ob turški obali, je novi Saint Tropez. Vsaj tako pravijo navtični turisti, ki jim prav ta kraj predstavlja odlično izhodišče za križarjenja med turškimi in grškimi otoki na krovu luksuznih lesenih guletov.

Mesto dveh celin, kjer se srečujeta Vzhod in Zahod

Maja Oven, Polet, 8. marec 2011

Tokratni obisk ni bil namenjen košarki ali kakšnemu drugemu prvenstvu, pač pa udeležbi na 52. Kongresu svetovnega združenja turističnih novinarjev - FIJET, ki se ga je udeležilo 250 novinarjev in piscev s področja turizma z vsega sveta.

Mesto dveh celin, kjer se srečujeta Vzhod in Zahod

Glasbeni turizem: Turčija - 52. kongres FIJET 2010

Drago Vovk, Radio Sraka, 18.februar 2011

52. kongres FIJET, ki je bil oktobra 2010, je sprva obetal veliko, kasneje pa dal nekoliko manj. Turki so bili namreč predvsem v dneh, ko so svoje goste peljali v Bodrum in na oglede njegove okolice, tudi dokaj neresni, celo nepripravljeni organizatorji srečanja z 200 turističnimi novinarji z vseh celin oz. iz 25 držav, med njimi tudi 13 slovenskih turističnih novinarjev, članov FIJSLOV.

Glasbeni turizem: Turčija - 52. kongres FIJET 2010

Bodrum: Turški turistični raj

Drago Vovk, Reporter, 31. januar 2011

Turčija sodi med tiste države na tem svetu, ki dobro vedo, da je razvoj turizma lahko izjemno pomembna oblika gospodarstva, koristna za državo, za lastnike turističnih zmogljivosti in tudi za prav običajne ljudi, ki upajo, da se bodo turisti ustavili pri stojnicah s pridelki z vrtov, z raznoliko kulinariko ali v trgovinah z izdelki za vsakdanjo rabo ali s turističnimi spominki.

Istanbul, Bodrum in Efez

Silverka Lesjak Klapš, Horizont, december 2010

Pozno popoldan je, slonim na ograji ladje, ki pluje po Bosporju in občudujem mogočne stare zgradbe na obeh bregovih. Nosnice mi polni zrak Marmornega morja, oziram se za galebi in pogled mi drsi proti mogočnemu mostu, kjer reka avtomobilov preči prehod iz Evrope v Azijo.

Bratislava – stičišče različnih kultur

Teja Pelko, Dobro jutro, 20. november 2010

Bratislava, prestolnica Slovaške, je mesto, v katerem so svoj pečat pustila številna ljudstva različnih veroizpovedi, ki so živela na tem območju.

Doživetje turške iznajdljivosti

Katja Ertl, Večer, 18. november 2010

Kljub konkvistadorki logiki masovnega turizma v Bodrumu presenetijo predvsem domačini

Antični biser v Egejski Turčiji

Sašo Dravinec, Primorske novice, 10. november 2010

Košarkarskim navdušencem je ime Efes dobro znano, saj je največja turška pivovarna Efes Pilsen pokrovitelj istoimenskega moštva iz Carigrada, za katero igra tudi Boštjan Nachbar. A Efes po turško, po naše Efez in po latinsko Ephesos, je vse kaj drugega kot le košarka in pivo: je eno najbolje ohranjenih antičnih mest, nekoč prestolnica Male Azije ter pomembno gospodarsko in kulturno središče, ki je na svojem vrhuncu štelo več kot 220.000 prebivalcev.

Zlata kletka turškega turizma

Rastislav Rastko Tepina, Hopla, 22. oktober 2010

Svetovna organizacija novinarjev in piscev s področja turizma (FIJET) je imela letos svoj redni letni kongres v Turčiji. V deželi prijetnih in prijaznih ljudi. Nekaj dni se je delavno preživelo v Istanbulu, pozneje še nekaj dni malo bolj sproščeno v obmorskem Bodrumu.

Zelenjavno-sadno kraljestvo turške tržnice

Katja Ertl, Večer, 22. oktober 2010

Pravi stik s turško kulinariko je bolje kot v mestnih restavracijah iskati na tržnici

Barbara Celjska je varala moža

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 8. oktobra 2010

Če bi bili hudomušni in bi dejali, da so na Slovaškem v turizmu dve desetletji za nami, bi morali pridati, da zato, ker še vedno živijo sila lagodno.

Novinarji FIJSLOV v vinogradih Vinakoper

Miha Crnič, portal slovensko-morje.net, 29. september 2010

Slovenski novinarji, ki so združeni v društvo FIJSLOV (združenje turističnih novinarjev in piscev Slovenije), so se zbrali v vinogradih Vinakoper na Purissimi, vinogradu, kjer ima koprska vinska klet trte (sort merlot, refošk, cabernet sauvignon, syrah, cipro, sivi pinot, rumeni muškat in sauvignon) na površini 58,35 hektarja.

Novinarji FIJSLOV v vinogradih Vinakoper

Obiskali smo Slovaško

Barbara Boh, portal www.dj-slovenija.si, 28. september, 2010

Slovaška - dežela bogate aristokratske zgodovine, kulturnih in naravnih znamenitosti, še vedno pod rahlim vplivom nekdanje železne zavese, je prava izkušnja za ljubitelje zgodovine in nostalgike.

Obiskali smo Slovaško

Kitajski odri: tradicionalna umetnost, podprta s sodobno tehniko

Cveta Potočnik, Večer, 26. avgust 2010

Na sve­tovni raz­stavi EXPO, ki bo na te­mo Bolj­še me­sto, bolj­še življe­nje do konca oktobra odprta v Šang­haju, spremlja predstavitev naprednih tehnoloških re­šitev za urbana območ­ja pe­ster program kulturnih in etnografskih prire­ditev. Poudarek jena predstavitvi kitaj­ske kulturne de­diščine ter posebnosti posame­znih pokrajin in območij. Kitaj­ska ima se­ve­da gle­de na svoje raz­sežnosti in 56 etnič­nih skupnosti ze­lo raznoliko in bogato kulturno de­diščino.

Tempelj Famen

Albina Podbevšek Adamič, portal Ventilatorbesed, 18. december 2009

Kitajci so nedavno zgradili ogromno novodobno svetišče Famen, kakršnega še ni videl svet. Na milijone ton cementa in kdove koliko zlata predstavlja budistični center na ravnini, kjer so že stari Kitajci skozi dva tisoč let zgodovine postavljali in rušili svoje templje, o čemer pričajo bajni zakladi, najdeni pod starodavno pagodo, porušeno v potresu leta 1981

Tempelj Famen

Zlata potovalna smer skozi kitajske vrtove

Cveta Potočnik, Večer, 8. april 2010

Tako imenovana krajša zlata turistična pot po Kitajski se iz Pekinga v velikem loku spusti proti jugu do Xiana in Chengduja in nato nazaj proti Šanghaju. Tej poti smo sledili tudi slovenski novinarji, ki smo se lani v Šanghaju udeležili svetovnega kongresa mednarodnega združenja turističnih novinarjev in piscev FIJET. To je bilo potovanje skozi tisočletja kitajske zgodovine, pa tudi skozi nekatere najbolj znane kitajske cesarske in zasebne vrtove. Medtem ko so v Pekingu, Šanghaju in drugih kitajskih milijonskih mestih številne stare mestne predele zravnali z zemljo, ljudi pa preselili, da bi naredili prostor za drzne arhitekturne in gradbene projekte, so mnogi vrtovi ostali nedotaknjeni. V že zelo urbaniziranih okoljih pomenijo dobrodošle oaze zelenja in sprostitve.

Prva prestolnica Kitajske pred 2300 leti

Albina Podbevšek Adamič, portal Ventilatobesed, 29. november 2009

Chengdu je glavno mesto najbogatejše province Sečuan in ni čudno, da se je prav na tej planoti kar 2300 let nazaj rodila prva prestolnica Kitajske, združena pod dinastijo cesarjev Ching. Tako ima to velemesto za seboj bogato kulturno dediščino z vrsto starodavnih templjev, čudovitih vrtov nekdanjih gospodarjev in umetniških zakladov, ki jim je bilo prizaneseno vsem ujmam in vojnim vihram navkljub.

Prva prestolnica Kitajske pred 2300 leti

Po olimpijadi v Pekingu še Expo v Šanghaju

Sašo Dravinec, Večer - Bonbon, 3. november 2009

Jangce oziroma Chang Jiang je največji azijski veletok, za Amazonko in Nilom tretji najmogočnejši na svetu. Tudi Modro ali Dolgo reko, kot se Jangce imenuje poslovenjeno, je Martin Strel seveda preplaval. Jangce, ki deli Kitajsko na severni in južni del, je reka marsikaterih presežnikov. Na njej, v Dolini treh sotesk, dokončujejo največji jez na svetu, po reki letno prepeljejo 800 milijonov ton tovora, ob njej pa živi kar približno 400 milijonov ljudi. Največ na ravnicah okrog njenega izliva v Vzhodnokitajsko morje, kjer se razteza kitajska poslovna prestolnica Šanghaj.

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več