| Več
Nova blagovna znamka World of glamping za luksuzno kampiranje

Maja Dimnik, ustanoviteljica in lastnica blagovne znamke World of glamping, foto: C. Potočnik

Cveta Potočnik, 18. junij 2016

V Podčetrtku so danes predstavili novo blagovno znamko World of glamping, ki jo je zasnovala Maja Dimnik in je tudi njena lastnica. Njen cilj je na področju glampinga uvesti kategorizacijo ponudnikov in gostom zagotoviti boljši pregled nad ponudbo različnih vrst glampingov in tako tudi preprečiti nekatere zavajajoče oglaševanje tovrstne ponudbe. Samo v Sloveniji naj bi bilo zdaj že približno 60 ponudnikov luksuznega kampiranja, za vse pa ni mogoče trditi, da res združujejo bivanje v naravi s prestižno ponudbo ali da res ponujajo kakovostne hotelske sobe in storitve v naravi, kot nekateri tudi označujejo bivanje v luksuznih šotorih ali hišicah v naravi.

Več

Deblaki – vrnitev starih zgodovinskih plovil

Dolbenje deblakov, foto: C. Potočnik

Cveta Potočnik, 14. junij 2016

V nedeljo,1. julija bo na območju Špice na Ljubljanici potekala Mednarodna regata deblakov, zgodovinskih plovil, ki pričajo o bogati kulturni dediščine Ljubljanice in Ljubljanskega barja. Regata vsako leto poteka v eni izmed alpskih držav, v katerih se nahajajo prazgodovinska kolišča, od leta 2011 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Pred regato bodo splavili dve repliki prazgodovinska deblaka, ki ju zdaj gradijo na Špici v okviru projekta Navis. Z njim bo pri izvedbi regate med drugimi sodeloval tudi javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, ki upravlja Unescova kolišča v Sloveniji. Istočasno z regato bo na kopnem potekal Festival kulturne dediščine.

Več

Ljubljansko barje

Vera Simončič, Jana, 9. junij 2018

Na pragu glavnega mesta, le malce stran od zadnjih mestnih ulic se razprostira Ljubljansko barje. Krajinski park z bogato zgodovino, arheološko dediščino, etnološkimi posebnostmi in neokrnjeno naravo.

Koroška – Veliko drobnih dragocenosti

Matjaž Markič, portal Moj malček, junij 2018

Čare Koroške, ene manjših slovenskih regij, gre iskati predvsem v drobnih dragocenostih, ki sta jih izoblikovala narava in človek. Veliko jih je in raztresene so po skritih kotičkih naselij ter po okoliških gorskih dolinah, ki se dvigajo pod mogočne vrhove.

Maraton Franja z novo traso Barjanka

Barbara Boh, portal Gremonapot.si, 4. junij 2018

Pred nami je največji kolesarski dogodek v Sloveniji - Maraton Franja BTC City, ki letos ponuja kar šest tras različnih dolžin in zahtevnosti: Maraton Franja BTC City (156 km), Triglav mali maraton Franja (97 km), kronometer Ljubljana - Domžale - Ljubljana (22/44 km), Hofer družinsko-šolski maraton za vsakogar (22 km), Vzajemna preizkušnja za najmlajše (1,2 km) in nova preizkušnja Barjanka (83 km).

Maraton Franja z novo traso Barjanka

Koroška zanimiva celo za zahtevne goste

Monika Kubelj, portal www.luksus.net , 31. maj 2018

Koroška. Na hektare poraščenih površin. Z gozdovi, ki so Koroškemu človeku nekdaj dajali kruh, zavetje, preživetje. Z bogatimi vodnimi viri prežeta narava. V oddaljenih koncih Slovenije, do koder peljejo ovinkaste, slabe ceste zaradi mačehovskega odnosa države. Kar pa motoriste, turistične avanturiste ali kolesarje ne zmoti. Zlasti slednji ponesejo odlične izkušnje, ki jih presenetijo v koroških mestih in vaseh, v svet. Izkušnje, ki bi jih lahko opisali tudi kot luksuz.

Koroška zanimiva celo za zahtevne goste

Koroška je zakladnica presenečenj

Barbara Gavez Volčjak, Večer, 30. maj 2018

Nekomu, ki živi južno od Trojan, se pokrajina na severu Slovenije najbrž res zdi bogu za hrbtom. Morda pa jo je namenoma kdo skril tja med Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje, da bi jo imel samo zase. Toliko strnjenega gozda niti drugod v sicer poraščeni  Sloveniji ne vidiš pogosto.

Zagorska dolina postaja zanimiva turistična destinacija

Emil Lukančič Mori, snemalec Vukašin Šobot, MOREL tiskovna agencija, 10. maj 2018

Nekdaj več kot dve stoletji uspešno rudarsko mesto Zagorje ob Savi je ob zaprtju rudnika ostalo praktično čez noč brez svoje ekonomske osnove. Zato so morali poiskati novo vizijo in danes ta pod skrbnim vodstvom župana Matjaža Švagana postaja realnost. Ta vizija pa zajema tudi razvoj turizma.

Zagorska dolina postaja zanimiva turistična destinacija

Prvič z avtonomnim vozilom v BTC Cityju Ljubljana

Avtonomno vozilo Navya, foto: C. Potočnik

Cveta Potočnik, 27. april 2018

Prva vožnja z povsem avtonomnim vozilom, torej brez voznika, je vsekakor zanimiva izkušnja. Zaman se oziraš za voznikom in armaturno ploščo. Ko pred vozilo nenadoma stopi pešec, kar se v normalnem prometu seveda dogaja, se vozilo hitro ustavi. Danes je bilo to izkušnjo mogoče doživeti z avtonomnim vozilom Navya BTC Cityju Ljubljana v okviru Dneva prihodnosti. Obiskovalce prireditve, domače in tuje politike ter gospodarstvenike je tako prvič v Sloveniji na kratko vožnjo popeljalo avtonomno električno vozilo. Hkrati je bilo na Dnevu prihodnosti mogoče spoznali različne novosti na področju mobilnosti prihodnosti ter prednosti sistema EliPay, ki omogoča sodobno in napredno obliko plačevanja s kriptovaluto v fizičnem svetu. Z uradno otvoritvijo je zaživelo tudi živo učno okolje za razvoj sodobnih tehnologij AV Living Lab v BTC Cityju Ljubljana.

Več

Trnuljčico rešila iz objema črnega trnja

Mitja Felc, Delo, 25. april 2018

Posest Trnulja: Pred vrati Ljubljane je edinstveni kmečki turizem, kjer ni odstopanja, ko beseda nanese na ekološko usmerjenost. Ko sta zakonca Urša Kunz in Miha Pupis leta 2002 iskala primerno lokacijo za življenje na obrobju Ljubljane, si niti v sanjah še nista predstavljala, da ju bo pot vodila v povsem druge vode. V ekološko turistično kmetijo s hotelom, vključenim v verigo Bio Hotels.

Znani obrazi iz turizma enakomerno porazdeljeni po strankah

Politične stranke o turizmu, foto: M. Korelc

Cveta Potočnik, 21. april 2018

Na vabilo desetih turističnih gospodarskih združenj, zvez in društev vodstvom političnih strank, da predstavijo svoje programske usmeritve na področju turizma, so se minuli teden odzvale le stranke: DeSus, NSi, SD, SDS inSMC. Na pogovoru sicer niso sodelovali vodje teh strank, pač pa Pavel Gantar za stranko DeSus, Peter Vesenjak za stranko NSi, Eva Štravs Podlogarza stranko SD, Marjan Hribar za stranko SDS in Zdravko Počivalšek za stranko SMC. Z izjemo predstavnika DeSusa so torej poglede posameznih strank predstavili ljudje, ki so bili ali so še v turizmu na vodilnih mestih vladnih resorjev za turizem.

Več

Barjanka - kolesarsko doživetje na Ljubljanskem barju

Matjaž Markič, portal Moj malček, 19. april 2018

Ljubljansko barje je že vrsto let priljubljena kolesarska destinacija za rekreativne kolesarje, v zadnjem času pa je Barjanka postala tudi tekmovalna trasa pod okriljem rekreativno-tekmovalnega dogodka Maraton Franja BTC City.

Barjanka- kolesarsko doživetje na Ljubljanskem barju

Luka Čeč, odkritelj najlepših delov Postojnske jame, je dobil svoj peron

Znamenite besede Luke Čeča, odkritelja najlepših delov Postojnske jame, foto: C. Potočnik

Cveta Potočnik, 10. april 2018

Ko je 14. aprila leta 1818 svetilničar Luka Čeč odkril najlepše dele Postojnske jame je izrekel zdaj že legendarne besede "Tu je nov svet, tu je paradiž!". Kot je dejal predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj ob današnjem odprtju prenovljenega jamskega perona, ki so ga poimenovali po odkritelju, si ta zasluži, da so po njem naposled nekaj poimenovali, ne nazadnje je s svojim odkriteljem postavil temelje postojnskega turizma. In ta je bil lani izjemno uspešen, rezultati poslovanja družbe Postojnska jama so bili namreč najboljši doslej in so osnova za nove investicije v letošnjem in prihodnjih letih.

Več

Letovišče sredi gričevja – Rogaška Slatina

Barbara Gavez Volčjak, Večer - priloga Počitnice, 30. marec 2018

Rogaška Slatina je veliko več kot zgolj zdravilišče za lajšanje težav na prebavnem sistemu, v idiličnem mestecu lahko preživite tudi večdnevni oddih. Sredi Zgornjesotelskega gričevja leži v kotlini med zelenimi pobočji eden naših najstarejših zdraviliških krajev, Rogaška Slatina.

Restracije Hiša Franko, Ošterija Debeluh in Pri Lojzetu najboljše med najboljšimi

Cveta Potočnik, 27. marec 2018

Dobitnice priznanja najboljših restavracij v okviru nacionalnega izbora The Slovenia Restaurant Awards 2018 so Hiša Franko iz Kobarida, Ošterija Debeluh iz Brežic in Pri Lojzetu z dvorca Zemono. Galerija Okusov pa je prek spletnega glasovanja dobila največje število glasov javnosti. Zmagovalce so danes razglasili na Fužinskem gradu v Ljubljani.

Več

Azijsko mesto mačk

Drago Vovk, Vzajemnost, februar 2018

Kuching je prestolnica največje malezijske zvezne države Saravak, ki leži na severozahodu otoka Bornea. V slikovitem mestu živi približno 325 tisoč ljudi, malo pa je mest v Maleziji s tako pestro, razgibano in celo romantično zgodovino. Domačini so ponosni na kraj, kjer živijo, in radi pozdravljajo obiskovalce z vsega sveta, saj jim lahko veliko pokažejo in ponudijo. Kuching je v prevodu mesto mačk in mačke - takšne in drugačne, žive ali ustvarjene z umetniškimi rokami - srečujete povsod.

Slovensko umetno podzemlje

Jože Jerman - Jeri, Revija Tranzit, stran 36, februar 2018

Zaklonišča, nekdanji rudniki, bunkerji in šekaj postajajo vse bolj privlačni za turistične oglede.

Slovensko umetno podzemlje

Izjemno obiskan Prešernov smenj

10. februar 2018

Prešernov smenj v Kranju si je letos ogledalo okoli 25.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine, takšen obisk dokazuje, da je najbolj prepoznana slovenska prireditev ob kulturnem prazniku, ki že 16. leto zapored odene mesto v pravo romantiko 19.stoletja.

Več

Hrvaška na letošnjem sejmu Natour Alpe-Adria

9. februar 2018


Prejšnji teden je bil za predstavnike turistične skupnosti področja Kumrovec, Desinić in Zagorskih sel ter turistično skupnost Baranje precej aktiven, saj so se v sodelovanju s predstavništvom Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji skupaj predstavili na letošnjem sejmu Natur Alpe-Adria v Ljubljani.

Več

Otroški hotel Heidi Alm v Falkertsee

Albina Podbevšek, portal Moj malček, 7. februar 2018

Smučarski kraji v Avstriji se trudijo, da bi ustregli vsakovrstnim smučarjem in že vrsto let poudarjajo, da so naklonjeni družinam. Nekateri pa so naredili še korak naprej in se lotili hotelov, v katerih so otroci kralji.

Otroški hotel Heidi Alm v Falkertsee

Novomeška doživetja v Štukljevem letu 2018 - zdrav duh v Novem mestu

Janez Platiše, Facebook, 31. januar 2018

Tudi letos so Novomeščani na sejmu turizma Natour Alpe Adria, ki bo na Gospodarskem razstavišču potekal do 3. februarja, za medije skrbno pripravili predstavitev, ki so ji dali naslov 'Novomeška doživetja v Štukljevem letu 2018 - zdrav duh v Novem mestu'. Kot vedno so tudi tokrat pripravili kulinarično presenečenje. Tanja in Damjan Fink sta za vse prisotne pripravila odličen medvedov golaž s štruklji, vinska klet Cvelbar pa odlično dolenjsko vino.

Novomeška doživetja v Štukljevem letu 2018 - zdrav duh v Novem mestu

Pogovor z Nevenko Klun, vodjo sektorja za turizem Kočevje

Janez Platiše, YouTube, 31. januar 2018

Z Nevenko Klun, sem se na sejmu turizma Naotur Alpe- Adria, ki bo na Gospodarskem razstavišču odprt do 3. februarja pogovarjal o turizmu na Kočevskem. V pogovoru je poudarila iskreno doživetje narave v skrivnostnem gozdu, njeno turistično ponudbo in njene ponudnike. Na njihovem razstavnem prostoru lahko obiskovalci degustirajo divjačinske salame in kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla. Dogajanje na razstavnem prostoru pa popestrijo z lokalnimi obrtniki, ki prikazujejo izdelovanje medvedkov iz lesa (g. Matija Kobola) in pletenje košaric (g. Janko Marinč). Potekala pa bo tudi delavnica izdelovanja »Kolpskih mandal« (ga. Anita Šakič).

Pogovor z Nevenko Klun, vodjo sektorja za turizem Kočevje

Pogovor z Matjažem Pavlinom, vodjo Turistično informativnega centra Novo mesto

Janez Platiše, Youtube, 31. Januar 2018

Z Matjažem Pavlinov, sva se o turizmu v Novem mestu pogovarjala na razstavnem prostoru TIC Novo mesto na sejmu turizma Natour Alpe- Adria, ki bo na Gospodarskem razstavišču odprt do 3. februarja.

Pogovor z Matjažem Pavlinom,vodjo Turistično informativnega centra Novo mesto

Ptujski kurenti na sejmu Natour Alpe-Adria 2018

Janez Platiše, YouTube, 31. januar 2018

Ptujski kurenti na sejmu Natour Alpe-Adria

Predsednik Vlade Miro Cerar odprl sejem Natour Alpe-Adria

Janez Platiše, janezplatise.blogspot.si, 31. januar 2018

Predsednik Vlade Republike Slovenije MiroCerar je uradno odprl sejem Natour Alpe-Adria. V svojem nagovoru je poudaril, da je sejem Natour Alpe Adria eden pomembnejših turističnih dogodkov v Sloveniji, ki ponuja pestre strokovne vsebine ter je hkrati odlična priložnost za sklenitev novih mednarodnih poslovnih vezi na področju turizma. Na sejmu se letos predstavlja preko 200 turističnih ponudnikov iz 11 držav. Osrednja tema prireditve je zeleni aktivni turizem, ki zasleduje koncept »Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma v obdobju 2017 - 2021«, ki jo je konec preteklega leta sprejela vlada.

Predsednik Vlade Miro Cerar odprl sejem Natour Alpe-Adria

29. Natour Alpe-Adria – sejem za aktivni oddih

Janez Platiše, Seniorske novice, 28. januarja 2018

Od 31. januarja do 3. februarja bo na Gospodarskem razstavišču (GR) osrednja slovenska turistična sejemska prireditev Natour Alpe-Adria na kateri bo v ospredju zeleni, aktivni turizem.Uradno ga bo v sredo ob 12. uri odprl Miro Cerar, predsednik Vlade RS. Aktivni oddih v naravi bodo predstavili Slovenska turistična organizacija, Turistična zveza Slovenije s prek 150 lokalnih skupnosti in društev, Ribiška zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, GIZ Pohodništvo in kolesarjenje, Zavod za gozdove Slovenije in Združenje slovenskih turističnih kmetij, katerim se pridružuje tudi nekaj tujih destinacij.

29. Natour Alpe-Adria - sejem za aktivni oddih

Literarni most za turizem

Marjan Raztresen, Slovenske novice, 13. januar 2018

Nenavadno je, da so Bosanci iz tistega dela Bosne in Hercegovine, ki se imenuje Republika srbska, za svoj najznamenitejši kraj razglasili mestece čisto na njenem robu.

Literarni most za turizem

Morje brez palm in agav

Marjan Raztresen, Delo - Super 50, 8. januar 2018

Živemu človeku se vse pripeti, a da bi nadsuperpetdesetak kdaj prespal v kavarni, si v mlajših letih ne bi mogel pričarati niti v sanjah.

Zdravilišče brez konkurence – Rogaška Slatina

Mitja Felc, Delo, 3. januar 2018

Nekoč mondeno zbirališče avstro-ogrske elite in svetovno znano zdravilišče Rogaška Slatina je bilo, roko na srce, zadnjih nekaj let precej potisnjeno na rob. Posamezni lastniki so nekoliko zaspali pri ustrezni ponudbi turističnih storitev, potem so bile še določene lastniške razprtije, svoje je naredila konkurenca, lonček pa sta pristavili še finančna in gospodarska kriza. A ti časi so minili.

Predsednik Društva Sommelier Slovenije Ivan Peršolja »podučil« tudi turistične novinarje

Alenka Temlin, Ljubljanske novice, 17. december2017

Da bi slovenski turistični novinarji znali tudi sami bolje predstavljati slovenske vinarje in predvsem njihova vina so medse, na letošnji zadnji občni zbor društva povabili predsednika Društva za razvoj pivske kulture SOMMELIER SLOVENIJE Ivana Peršoljo. Ta je v gostilni Pečarič, kjer je občni zbor, 14. decembra, potekal, nazorno predstavil kulturo ob postrežbi ter uživanja vin. Tokat je prvi sommelier Slovenije predstavil tudi, kako naj se ponudniki penin na strokoven način lotijo priprave in postrežbe le teh.

Predsednik Društva Sommelier Slovenije Ivan Peršolja »podučil« tudi turistične novinarje

Občni zbor turističnih novinarjev Slovenije - Tudi o strategiji razvoja portoroškega turizma!

Franc Kranjc, Slovenski utrip, 7. december 2017

V četrtek, 14. 12. 2017, ob 17.00 uri se bodo v Ljubljani v prostorih gostišča Pečarič zbrali novinarji, članice in člani Društva turističnih novinarjev in piscev Slovenije na svojem letnem občnem zboru, na katerem bodo ocenili svoje delo v letu 2017 in začrtali program aktivnosti v letu 2018.

Občni zbor turističnih novinarjev Slovenije

Vino Uhudler, gradiščanska in evropska posebnost

Peter Irman, revija Pet zvezdic, december 2017

Člani Društva turističnih novinarjev Slovenije smo se udeležili 7. Mednarodne novinarske trgatve, ki je na pobudo predsednika društva Draga Bulca, prvič potekala v tujini, na Južnem Gradiščanskem v Avstriji. Tam smo spoznali njihovo vino Uhudler, pridelano iz grozdja samorodnih vinskih trt.

Med Slovenci v Porabju

Matjaž Markič, revija Moj malček, 12. november2017

Prav je, da se na družinski izlet kdaj odpravimo tudi čez mejo, kjer prav tako živijo Slovenci. Otroci spoznavajo, da Slovenci živimo tudi izven državnih meja in se ob tem še kaj zanimivega naučijo. Če izlet popestrijo še kakšne otrokom na kožo pisane dogodivščine, pa še toliko bolje.

Prebujena Mirnska dolina

Albina Podbevšek, Horizont, 10. november 2017

Pokrajino ob reki Mirni smo včasih poznali po tovarni z okusnimi sokovi ter seveda po avtohtonem vinu cvičku. Ko je kot meteor z neba padla ideja, naj ta postane dežela kozolcev - in je to zares postala, se je pokrajina kot Trnuljčica prebudila iz sna.

Premalo nam znano Slovensko Porabje

Cveta Potočnik, Horizont, 10. november 2017

Ko srečuješ Porabske Slovence in občutiš njihovo zagnanost in energijo, da bi kljub maloštevilnosti ohranili svoj jezik, kulturo in identiteto na Madžarskem, si želiš potrkati na vest vseh nas Slovencev in tistih, ki imajo v Sloveniji škarje v rokah, da bi jim bolj pomagali in jih bolje spoznali. Če ne drugače, to lahko storimo s popotovanjem po Porabski Sloveniji.

Pogled v štiri države brez osebne izkaznice

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik, 7. november 2017

Stolp Vinarium v Lendavi dosega nove rekorde. Letos se je do konca oktobra nanj povzpelo že več kot 75.000 obiskovalcev, od odprtja septembra predlani pa 200.000.

Iz Pomurja peš v Porabje

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik, 7. november 2017

Najmanj 3000 turistov več na leto pričakujejo na območjih kulturne in naravne dediščine v Pomurju ter hkrati v Porabju na Madžarskem, ko bo zaživela dodatna ponudba z vodnim, konjeniškim, pohodniškim, kolesarskim (20 kilometrov) in kulturnim turizmom.

Krvavi oče tisoč otrok

Albina Podbevšek, Delo - Super 50, 6. November2017

V Meknesu, enem od štirih nekdanjih kraljevskih mest, se pritožujejo, da so po krivici zadnji na seznamu maroških znamenitosti. Medtem ko nad večino arabskih držav visi črna senca islamističnega terorja, je Maroko urejen in dokaj varen za turizem.

Na obisku v Porabju, kjer “zmanjkuje” Porabskih Slovencev

Alenka T. Seme in Janez Temlin, Slovenski elektronski dnevnik Ljubljanske novice, 17. oktober 2017

Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi tudi slovenska manjšina Porabskih Slovencev. Ime je dobilo po reki Rabi. V madžarščini se je za Porabje in Prekmurje najprej uporabljal izraz Vendvidék (Slovence v ogrskem delu nekdanje Avstro-Ogrske so vse do leta 1981 tudi uradno imenovali Vendi), danes sta se “prijela” izraza Szlovén-vidék in Rába-vidék. Slovensko etnično ozemlje v Porabju se je v letih 1919 in 1920 po senžermenski in trianonski pogodbi razdelilo med Avstrijo in Madžarsko. Zahodni del pripada Avstriji, ki na Madžarsko meji nad dolino reke Dobre (Doiberbach). Na tem področju je slovensko prebivalstvo v glavnem ponemčeno, ohranila pa so se nekatera osebna, ledinska in krajevna imena.

Na obisku v Porabju, kjer “zmanjkuje” Porabskih Slovencev

V Porabju je lepo in gostoljubno

Gorazd Bedrač, Lipov list, oktober 2017

»Madžarski kralj Bela III. je leta 1183 ustanovil cistercijanski samostan v Monoštru in cistercijanci so za obdelovanje svoje posesti potrebovali delovno silo. Najeli so že naseljene in na novo priseljene Slovence iz Prekmurja in Štajerske, ki so na pristavah monoštrske opatije ustanovili naselja. Ta so se v Porabju ohranila do današnjih časov. Zdaj nas na tem območju živi od tri tisoč do štiri tisoč porabskih Slovencev. So se pa prvi Slovenci v Porabje naselili že v drugi polovici šestega stoletja,« pripoveduje Jože Hirnok, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem.

Iz hiše rokodelcev na Mali Triglav

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik, 10. oktober 2017

Na zahodu Madžarske, ob stičišču avstrijske, madžarske in slovenske meje, med Rabo in Muro, živijo porabski Slovenci, ki so se tja naselili že v drugi polovici 6. stoletja. Danes jih v Porabju, v mestu Monošter in okoliških vaseh, živi le še okrog 4000.

Kako smo uživači spoznavali uhudlerja, posebneža med vini

Peter Irman, portal www.uzivajmo.si, 25. september 2017

Obirali smo grozdje iz katerega pridelujejo znamenito vino uhudler in obiskali posestvo, ki je last Martina Weineka, ki je v nadaljevanki Komisar Rex igral kriminalista Kunza.

Kako smo uživači spoznavali uhudlerja, posebneža med vini

Nagrajeni film Ohranimo naše vode čiste Štefana Celeca

12. september 2017

Na mednarodnem festivalu turističnih in ekoloških filmov Sila fest 2017, ki je potekal v Srbiji, je bilo v konkurenci predvajanih 170 turističnih in ekoloških filmov. Med 67 filmi, ki so se uvrstili v ožji izbor, je prejel prvo nagrado za najboljši ekološki film Štefan Celec, režiser, scenarist, snemalec in montažer nagrajenega filma Ohranimo naše vode čiste.

Ohranimo naše vode čiste

Zaželeno slovensko srce

Andreja Čokl, Peter Močnik, Radio Slovenija, Prvi program, 1. september 2017

Turistični urad v Strasbourgu je v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena.

Zaželeno slovensko srce

Skrivnostni gozd Slovenije

Mitja Felc, Delo - Trip, 12. julij 2017

Če bi kdo o širšem območju Kočevja v časih, ko je Slovenija šele stopila na pot samostojnosti, le pomislil, da bosta prav skrivnostnost in nedotaknjenost gozdov čez leta velika prednost pri turističnem razvoju regije, bi ga označili za najmanj norega. A z drzno idejo, povezovanjem treh občin Kočevje, Osilnica in Kostel - ter premišljeno ponudbo je nastala zgodba, ki Kočevsko uvršča med vodilne regije zelenega turizma v Sloveniji

Neokrnjena narava za ljubitelje konj

Simona Fajfar, Delo - Trip, 12. julij 2017

Vas Koče, ki leži blizu Kočevske Reke, je približek raja. Je paradiž za vse, ki ljubijo mir, neokrnjeno in tudi nekoliko divjo naravo ter konje. V teh odmaknjenih predelih Kočevske, kjer na odročnih poteh prej srečaš srno kakor človeka, je Slavko Hrženjak postavil konjeniški center. Ukvarjajo se z reiningom, disciplino western jahanja.

V deželi gozdov odprli Medvedji brlog

Simona Fajfar, Delo - Trip, 12. julij 2017

Na zemljevidu več kot 40 mladinskih hotelov, ki delujejo po Sloveniji - v svetujih je več kot 4000 - , je po novem tudi Kočevje. Hotel s 30 posteljami, ki stoji v samem središču mesta ob Rinži, je postavila občina Kočevje na mestu nekdanje gostilne Činkel, ki je bila kasneje znana kot Škor'c.

Modra povsod, da bi bili bliže bogu

Albina Podbevšek, Delo - Ona, 11. julij 2017

Po svetu sem videla že številna občudovanja vredna mesta, vendar mi je v goratem severnem delu Maroka zastal dih ob prvem pogledu na Chefchaouen v kričeči modri barvi na beli podlagi, obkrožen z zelenjem strmega pobočja. Mesto iz pravljice 1001 noči z ohranjeno mavrsko-arabsko arhitekturo v gorovju severnega kraljestva.

Upravljanje prenovljene železniške postaje Medvode prevzel Javni zavod Sotočje

Janez Platiše, 6. julij 2017

V Medvodah so danes odprli prenovljeno železniško postajo, hkrati so predali postajno poslopje v upravljanje Javnemu zavodu Sotočje. Gre za zgodovinski prvi primer, ko lokalna skupnost prevzema skrbništvo in upravljanje postajne stavbe. Slovesnost je potekala ob občinskem prazniku občine Medvode, ki letos poteka v znamenju 90-letnice rojstva rojaka Jakoba Aljaža.

Več

Nov glamping in številne investicije Term Olimia

Arhitekt Borut Kokelj, direktor Term Olimia Florjan Vasle ter vodja prodaje in marketinga Vasja Čretnik, foto: C. Potočnik

Cveta Potočnik, 6. julij 2017

V Termah Olimia so danes novinarjem predstavili nov Glamping Olimia Adria Village, prenovljeno gostišče Lipa, za sredino decembra pa napovedali zaključek prve faze obsežne obnove Wellness centra Termalija, v katero bodo skupaj vložili približno 10 milijonov evrov. Kot uspešno glede povečanih prihodkov in števila prenočitev pa so ocenili poslovanje v prvi polovici letošnjega leta tako v Termah Olimia kot tudi v Termah Tuhelj.

Novinarje je danes nagovoril tudi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj je v Podčetrtku doma, bil pa je tudi direktor Term Olimia. Na kratko je povzel bistvene cilje nastajajoče turistične strategije in ocenil, da dogajanje okoli arbitražnega sporazuma ne bo vplivalo na gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško.

Več

Županovo pismo ob 120 - letnici portoroškega turizma

Franc Kranjc, Slovenski utrip, 4. julij 2017

Piranski župan Peter Bossman in direktor Turističnega združenja Portorož mag. Igor Novel sta na občanke in občane naslovila prijetno pismo in jih spomnila na velik jubilej 120 - letnico začetkov razvoja zdraviliškega turizma v Portorožu. Upamo, da so ta dopis poln hvalnic občankamin občanom prebrali tudi hotelirji, ki bi lahko ta dogodek ali jubilej izkoristili za promocijo destinacije Portoroža in Pirana. Bossman in Novel omenjata, da je občina Piran na samem vrhu najbolj priljubljenih in zaželenih turističnih destinacij v Sloveniji. Obiskovalci so s storitvami zadovoljni, turizem pa že dolga leta reže rezine kruha tudi marsikateremu občanu piranske občine, sta zapisala. Predlagata tudi, da občanke in občani sodelujejo s svojimi predlogi, kako to destinacijo narediti še boljšo, bolj privlačno.

Županovo pismo ob 120 - letnici portoroškega turizma

Sporočilo iz Banja Luke: ste prepričani, da ste res jedli pravi sir trapist?

Tanja Mojzer, MMC RTV SLO, 1. julij 2017

Če imate katerega od sorodnikov ali prijateljev v Republiki Srbski in vas povabi na "krsno slavo", si lahko oddahnete: da, veliko mu pomenite! Če pa ob tem še zavijete do samostana trapistov Marije Zvezde v Banja Luki in izveste, kaj sploh je pravi sir trapist, pa vas lahko prične skrbeti - ker ste zagotovo že kdaj pokusili sir trapist, ki po njihovem mnenju to "absolutno ni".

Sporočilo iz Banja Luke: ste prepričani, da ste res jedli pravi sir trapist?

Skriti obrazi Kočevskega gozda

Darja Zemljič, Kmečki glas, 28. junij 2017

Kočevska narava in zgodovina sta močno povezani z gozdovi. Ker je bilo to območje po drugi svetovni vojni zaradi naravne odmaknjenosti in iz političnih razlogov vse do osamosvojitve zaprto, se lahko pohvali z najbolj naravno ohranjenimi gozdovi in kar s šestimi pragozdovi, najbolj znana sta Rajhenavski gozd in pragozd Krokar, ki se kot največji gozdni rezervat poteguje za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.

Kočevsko

Yulia Shmidt, portal www.interus.si, 28. junij 2017 (reportaža v ruščini)

Kočevsko

Nov kolesarski hotel v Istri

Barbara Gavez Vočjak, Večer, junij 2017

Nekdanji hostel Stara šola v Kortah, vasici v zaledju Izole, so lastniki preuredili v kolesarski hotel. V 17 sobah in dveh apartmajih z nameščenim brezžičnim internetom ponujajo možnost nastanitve posameznikom, družinam in skupinam.

Predor pod starim Kranjem - izjemna ideja za sprehod

Yulia Shmidt, portalwww.interus.si, 13. junij 2017 (reportaža v ruščini)

Predor pod starim Kranjem - izjemna ideja za sprehod

Razgledne poti nad Izolo

Matjaž Markič, revija Moj Malček, junij 2017

Izola in sprehajalne poti do Strunjana ponujajo številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Če imamo nekaj več časa kot le en dan, je zagotovo vredno obiska osrčje slovenske Istre, ki se ga pogumnejši lotijo tudi s kolesom. Vse boljša ponudba prenočiš in gostišč v zaledju omogoča večdnevne izlete, ki jih lahko začnete ali končate s kopanjem v Simonovem zalivu, kjer si lahko ogledate še arheološko najdišče Vila Maritima.

Prvi kolesarski hotel na Obali in vino za bogove

Duša Podbevšek - Bedrač, Lipov list, junij 2017

V lepi slovenski Istri leži stara prikupna vasica Korte. V njej je stara šola iz leta 1819, v kateri je zdaj udoben in prav ljubek istoimenski kolesarski hotel. Znano je, da je Istra magnet za kolesarje, v tem hotelu pa jim je na voljo prav vse, kar potrebujejo, tudi električna kolesa.

Kranj je »kuj za voglom«

Maja Oven, BTC Vodnik, junij 2017, st. 42 in 43

Čeprav ob omembi Kranja zagotovo najprej pomislimo na dr. Fig-Figa, ki je v tem mestu preživel svoja zadnja leta, ali na »legendo«, ki pravi, da je mesto dobilo ime po oglašanju vran, srak in kavk, ki so se zbirale na skalnem pomolu med Kokro in Savo, Kranj danes ponuja več kot le spomin na minule čase; kot kulturno, turistično in kulinarično središče živi vse dni v tednu in je hkrati odlično izhodišče za odkrivanje Gorenjske.

Kranj je »kuj za voglom«

V Simonovem zalivu ohranjeni mozaiki pričajo o bogastvu nekdanjih lastnikov

Barbara Gavez Volčjak, Večer, 10. junij 2016

Arheološki park Simonov zaliv je po desetletni obnovi ponovno na ogled, obogaten z interaktivnimi vsebinami in pojasnjevalnimi tablami.

V Simonovem zalivu ohranjeni mozaiki pričajo o bogastvu nekdanjih lastnikov

Pungert v Kranju – znamenito gostoljubje

Yulia Shmidt, porta lwww.interus.si, 2. junij 2017 (reportaža v ruščini)

Pungertv Kranju - znamenito gostoljubje

Ekološko vinogradništvo Rodica. Vino. Narava. Tradicija.

Yulia Shmidt, portalwww.interus.si, 2. junij 2017 (reportaža v ruščini)

Ekološko vinogradništvo Rodica. Vino. Narava. Tradicija.

Med gostoljubnimi domačini

Matjaž Markič, revija Moj malček, maj 2017

Pomlad in zgodnje poletje sta primer čas tudi za družinski izlet v bližnje kraje izven Slovenije. Če uspemo koncu tedna dodati še kakšen dan, je podaljšani vikend dobra priložnost za »city-break«.Tokrat je naš namig v Banja Luko in njeno okolico, ki ponuja ravno prav drugačnosti, lepe narave in dobre kuhinje, ne nazadnje pa še zelo gostoljubne domačine.

Namig za počitnice: Obiskali smo Banja Luko

Peter Irman, portal Uživajmo.si, 30. maj 2017

Mesto ponuja odlično kulinarično izkušnjo po zelo ugodnih cenah, pestro nočno življenje in avanturistična doživetja. V okolici mesta se nahaja več nacionalnih parkov in term z izvirsko toplo vodo (banj).

Namig za počitnice: Obiskali smo Banja Luko

Poroka na vlaku – na poti iz Maribora v Ljubljano

Yulia Shmidt, portal www.interus.si, 25. maj 2017 (reportaža v ruščini)

Poroka na vlaku - na poti iz Maribora v Ljubljano

Po vijugastih in strmih poteh slovenske Istre

Albina Podbevšek, Delo - Trip, 25. maj 2017

Kolesarski hotel - V stari šoli, kjer je bil nekoč hostel, je zdaj hotel

V Kortah so prisluhnili vse številnejšim kolesarjem, ki radi ubirajo vijugaste in velikokrat tudi strme kolesarske steze po slovenski Istri in so prav na križišču teh cest odprli hotel zanje.

Kjer je Ivan rušil, Katarina pa obnavljala

Albina Podbevšek, Delo - Trip, 24. maj 2017

Ko sem prvič slišala za Tatarstan, rusko republiko na svilni poti proti Sibiriji, sem najprej pomislila na tatarski biftek. Napaka, tam ga ne najdete. Dežela slovi predvsem po enkratnih zgodovinskih spomenikih, tako pravoslavnih kot islamskih, ki so na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca.

Mozaiki iz razkošne vile so neprecenljivi

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik, 24. maj 2017

“Vila z dolgim hodnikom, ki je bil povezan s pristaniščem, se je raztezala na 7000 kvadratnih metrih, samo stanovanjski del je meril 3000 kvadratnih metrov,” pripoveduje arheologinja Mateja Ravnik v Arheološkem parku v Simonovem zalivu

                                                                

Kranj – prestolnica slovenskih Alp in tri značilnosti Kranja

Yulia Shmidt, portal www.interus.si, 20. maj 2017 (članek v ruščini)

Kranj - prestolnica slovenskih Alp

Novinarska trta pri Rodici uspešno raste

Maja Zagoričnik, GTV - Gorenjska televizija,18. maj 2017

Društvo turističnih novinarjev Slovenije uspešno sodeluje s številnimi vinarji. Tokrat predstavljamo ekološko vinogradniško kmetijo Rodica iz osrčja slovenske Istre. Lega in podnebje v vasi Truške sta idealni za rast in razvoj vinske trte. Na 15 hektarih obdelujejo 60.000 trt, zasajenih predvsem z avtohtonimi sortami, že dve leti pa pri njih uspeva tudi novinarska trta refoška, ki je te dni dobila svečano obeležje.

Novinarska trta pri Rodici uspešno raste

Turisti vse bolj navdušeni nad Slovenijo

Janez Platiše, GTV - Gorenjska televizija, 16.maj 2017

Slovenska turistična borza že dve desetletij ponuja enkratno priložnost za predstavitev slovenske turistične ponudbe tujim organizatorjem potovanj, turističnim in specializiranim agencijam ter interesnim združenjem.

Turisti vse bolj navdušeni nad Slovenijo

Madžarska ima tudi hribovje in več obale kot Slovenija

Barbara Gavez Volčjak, Večer, maj 2017

Naša vzhodna soseda zmore ponuditi veliko več kot le golaž in Balaton, a treba si je vzeti čas in se dobro pripraviti že doma.

Madžarska ima tudi hribovje in več obale kot Slovenija

Banjaluška avantura ali zakaj bi šli v Banja Luko

Yulia Shmidt, portal www.interus.si, maj 2017 (članek v ruščini)

Banjaluška avantura ali zakaj bi šli v Banja Luko

Stičišče navtične industrije in turizma

Maja Zagoričnik, GTV - Gorenjska televizija,10. maj 2017

Mednarodna razstava navtike Internautica, ki jo je v minulih dneh gostila portoroška marina, ostaja s svojo dolgoletno tradicijo stičišče jadranske navtične industrije in turizma. Tudi letos je postregla z aktualno navtično ponudbo v regiji ter atraktivnimi predstavitvami novih navtičnih dosežkov na Jadranu, obenem pa mnogim obiskovalcem omogočila preizkus plovila bodisi zaradi zanimanja ali želje po nakupu.

Stičišče navtične industrijein turizma

Banja Luka - potovanje iz Sloveniji

Yulia Shmidt, Interus Wedding& Event Agency, 10. maj 2017

Samo 330 km od Ljubljane se nahaja mesto, ki zna presenetiti - Banja Luka. Mesto, v katerem se enakopravno prepletajo kultura, aktivni duh, romantična duša in kulinarični užitek.

http://www.wedding.si/banya-luka-puteshestvie-iz-slovenii/

Banja Luka: Poceni, zabaven in avanturističen dopust

Tanja Mojzer, MMC RTV SLO, 4. maj 2017

Banja Luka je od Ljubljane oddaljena le kakih 350 kilometrov. Jezik Slovenci poznamo, hrana je fantastična, cene vsaj za polovico nižje kot pri nas. Da o gostoljubju in nočnem življenju ne govorim.

Banja Luka:Poceni, zabaven in avanturističen dopust

Jantar prežene bolezen iz telesa

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik, 26. april 2017

Jantar prežene bolezni iz telesa in kliče k človeku srečo, zlasti v ljubezni. Odvrača nesrečo, tistega, ki ga nosi, naredi močnejšega. V njegove nadnaravne lastnosti so verjela že starodavna ljudstva.

Hotel Delfin Izola je 27. aprila pred 35 leti sprejel prve goste

Janez Platiše, Seniorske novice, 27. april 2017

Delfin hotel ZDUS d.o.o. svoj rojstni dan praznuje 27. aprila, ko je pred 35 leti sprejel prve goste. Prvi direktor je bil Emrik Eržen. Vodil ga je od leta 1981 do 1989, ko se je sedanji Delfin hotel ZDUS imenoval Počitniški dom upokojencev Slovenije.

Hotel Delfin Izola je 27. aprila pred 35 leti sprejel prve goste

Lojze Čop kuhal v restavraciji Pod strehco v Ljubljani

Janez Platiše, Facebook, 25. april 2017

Kuharski mojster Lojze Čop je dobrodelno kuhal v restavraciji Pod strehco v Ljubljani. Za goste je skuhal ajmoht. V pogovoru s prostovoljko Simono Škafar Škefi, ki je bila v vlogi novinarke, je povedal kako se ga skuha in še marsikaj drugega.

Lojze Čop kuhal v restavraciji Pod strehco v Ljubljani

Okusi Kranja, TOP 13 možnosti za osvežitev

Yulia Shmidt, portal www.interus.si, april 2017 (članek v ruščini)

Okusi Kranja, TOP 13 možnosti za osvežitev

Predsednik Pahor obiskal 6. Festival čokolade v Radovljici

Janez Platiše, Facebook, 23. april 2017

Predsednik RS Borut Pahor je z gospo Tanjo Pečar in sinom obiskal 6. Festival čokolade v Radovljici. Spremljala sta ga Ciril Globočnik, župan Občine Radovljica in Nataša Mikelj, direktorica Turizma Radovljica.

Predsednik Pahor obiskal 6. Festival čokolade v Radovljici

Marjanca Tršinar Antić, Kompas NM - turistične novosti v Novem mestu

Janez Platiše, Facebook, 21. april 2017

Na povabilo in v odlični organizaciji Kompasa iz Novega mesta je novinarje, predstavnike turističnih agencij in nagrajence Kompasa s turističnimi novostmi v Novem mestu in turističnimi zanimivostmi Dolenjske seznanjala turizmu predana turistična delavka Kompasa Marjanca Trščinar Antić

Marjanca Tršinar Antić, Kompas NM - turistične novosti v Novem mestu

Prodajna konferenca in 35 let hotela Delfin Izola

Janez Platiše, Seniorske novice, 14. april 2017

V hotelu Delfin Izola je od 6. do 8. aprila potekala prodajna konferenca, ki se jo je udeležilo 150 predstavnikov Zveze društev upokojencev Slovenije in slovesnost ob 35 letnici hotela Delfin. Poleg Janeza Sušnika, predsednika ZDUS in Vere Pečnik, podpredsednice ZDUS ter Igorja Kolenca, župana Občine Izola so se slovesnosti udeležili tudi nekdanji direktorji, nekdanji in sedanji zaposleni ter udeleženci tokratne prodajne konference, sedanji in nekdanji člani nadzornih svetov in drugi gostje.

Prodajna konferenca in 35 let hotela Delfin Izola

Pozdrav pomladi na jadranski obali

Duša Podbevšek Bedrač, Lipov list, st. 40, april 2017

Nabirajo jih že tisočletja, še zlasti so jih cenili stari Rimljani; njihovi cesarji so jih na pomlad morali imeti na krožniku vsaj enkrat na dan. Cenili so jih predvsem zaradi ene lastnosti: prepričani so bili, da so zelo močan afrodiziak. Kajpak so to divji šparglji. In kje so lahko okusnejši in bolj aromatični kot v Dalmaciji, kjer v teh pomladnih dneh rastejo obilno in jih je mogoče kupiti po ugodni ceni skoraj na vsakem koraku. In prav šparglji so bili za marsikoga, ki jo je mahnil v Dalmacijo na tradicionalen izlet Pozdrav pomladi s turistično agencijo Kompas, ključni razlog za odločitev za dalmatinski potep.

Zgovorno z Majo Oven: Piarovec pomeni brezpogojno predanost

BTC City vodnik, april 2017, st. 16

Je človek, ki o družbi BTC ve veliko, skoraj vse. Enako dobro, kot se znajde pred predstavniki sedme sile, se znajde tudi pri projektih, ki ugled družbe ponesejo v svet. Maja Oven je direktorica tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi in že skoraj 20 let urednica BTC City Vodnika.

Zgovorno z Majo Oven: Piarovec pomeni brezpogojno predanost

Miti in resnice o Madžarski

Barbara Gavez Volčjak, Večer, 3. april 2017

Večina povprečnih prebivalcev severovzhodne Slovenije se je z Madžarsko največkrat srečala, ko so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja redno romali po poceni oblačila v obmejni Lenti.

Madžarska – več kot le paprika in golaž

Budimpešta, foto: I. Botteri

Ivan Botteri, BTC vodnik, april 2017, st. 48 in 49

Če bi želeli dežele predstaviti skozi njihove okuse, bi - vsaj ko gre za našo zahodno sosedo Madžarsko - lahko pregovorno zapisali, da je ta raznolika in zanimiva najmanj toliko kot njena kuhinja, ki je pravzaprav mešanica azijskih vplivov z germanskimi, italijanskimi in slovanskimi elementi, prepletenimi z izkušnjami nomadske preteklosti pa tudi vplivi turške in avstrijske kuhinje.

Madžarska - več kot le paprika in golaž

Novost: KR- Furman in Kr-s-kolesom po središču Kranja! Četrto največje mesto v Sloveniji ponuja več, kot se zdi!

Tanja Mojzer, MMC RTV SLO, 7. april 2017  

Mesto kranjske klobase, mnogih muzejev, razgledni stolp na Šmarjetni gori, največji kip Franceta Prešerna, razkošna knjižnica, pestro koncertno dogajanje in pa seveda vedno odmevnejši 1300 metrov dolgi podzemni rovi. Zdaj se priključujejo še Kr-s-kolesom - mestna brezplačna kolesa ob registraciji, brezplačni vodeni ogledi mesta in brezplačni KR-Furman.

Novost: KR- Furman in Kr-s-kolesom po središču Kranja!

Namig za počitnice: obiščite Makedonijo

Peter Irman, portal Uživajmo v življenju,februar 2017

Na povabilo makedonske agencije za promocijo turizma in slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways smo obiskali Makedonijo, ki je pri nas po krivem vse prevečkrat zapostavljena. Adria Airways leti dnevno iz Ljubljane v Skopje, na novo letališče Aleksander Makedonski, udoben let pa traja dobro uro. Na povabilo prijaznih organizatorjev smo na letalu poskusili tudi topli obrok, ki ga ponovno ponujajo v poslovnem razredu in bili smo prijetno presenečeni.

Namig za počitnice: obiščite Makedonijo

Veter sprememb močno piha

Albina Podbevšek, Delo - Ona, 10. januar 2017

Zaznamovala jo je zgodovina s čudovito arhitekturo, umetnostjo, literaturo in mogočnimi vladarji od Ivana Groznega, Katarine Velike in okrutnega Stalina. Ko slišiš ime Moskva, se ti najprej pokaže podoba enkratne katedrale Vasilija Blaženega z devetimi stolpiči v pravljičnih barvah, potem je na vrsti Kremelj z rdečim obzidjem in zlatimi cerkvenimi kupolami, pa Stalinovi nebotičniki in najnovejše ogromne bleščeče stavbe, ki štrlijo visoko v nebo na drugi strani reke.

Ljubljanski grad privlači turiste vse leto

Albina Podbevšek Adamič, Ventilator besed, 10.januar 2017

Nove bodo zgodbe »Izza rešetk« igralcev vsrednjeveških oblekah. Če si želite ogledati več kot pol tisočletja star ljubljanski grad, ki ponosno kraljuje nad prestolnico, potrebujete kar nekaj ur. Za vzpon nanj pa nekaj minut z vzpenjačo, ki je lani praznovala desetletnico in beleži rekordno število, največ, kar 3000 obiskovalcev v enemod decembrskih dni. Tako so v trdnjavi minulo leto našteli okrogel milijon gostov, kajti grad je zanimiv vse leto.

Ljubljanski grad privlači turiste vse leto

Ljubljanski grad – Deset let vzpenjače na grajski grič

Duša Podbevšek Bedrač, Dnevnik - Prosti čas,20. december 2016

Danes teden bo minilo točno deset let, odkar je tirna vzpenjača na vrh Ljubljanskega gradu pripeljala prve potnike. In kolikov desetletju? Skoraj tri milijone!

Prenovljene Tri lučke - Imenitno gostišče sredi vinogradov Sremiča

Albina Podbevšek Adamič, Ventilator besed, 16.november 2016

Najlepši razgled na reko Krko, mesto Krško in okoliške zelene hribe je iz vinogradov sredi Sremiča. Posebej s terase, povsem prenovljenega in zelo povečanega gostišča Tri lučke, ki je bil nekoč priljubljena izletniška točka. A pred osmimi leti se je tedanjim lastnikom tako zalomilo v poslu, da so trije lampijoni ob hiši - vidni iz doline - ugasnili.

Prenovljene Tri lučke

V Dragonji pridelujejo vino, ki diši po vrtnicah

Albina Podbevšek Adamič, Ventilator besed, 11. november 2016

Vinogradniška družina Mahnič ohranja avtohtone trte na način, prijazen naravi. Vinogradniki v slovenski Istri so letos zadovoljni z letino, čeprav ni bila obilna kot običajno.

V Dragonji pridelujejo vino, ki diši po vrtnicah

Moskva mnogih obrazov

Albina Podbevšek, Primorske novice, 5. november 2016

Ko slišiš ime Moskva, se ti najprej prikaže podoba izjemne katedrale svetega Vasilija blaženega z devetimi stolpiči v pravljičnih barvah, potem je na vrsti Kremelj z rdečim obzidjem in zlatimi cerkvenimi kupolami, pa Stalinovi nebotičniki in ogromne blesteče najnovejše stavbe, ki štrlijo visoko v nebo.

Tri lučke znova svetijo na Sremiču

Maja Zagoričnik, GTV - Gorenjska televizija, 26. oktober 2016

Danes vam predstavljamo namig za izlet v času krompirjevih počitnic. Na elitni lokaciji na vinorodnem Sremiču pri Krškem so znova odprli nekdaj zelo priljubljeno restavracijo Tri lučke. Objekt so popolnoma prenovili in razširili, da bo primeren tudi za kongresni turizem. In kako je videti nov turistični kompleks?

Tri lučke znova svetijo na Sremiču

Kdor ni bil v Sloveniji, še ni živel

Kdor ni bil v Sloveniji, še ni živel

Marjana Grčman, MMC RTV SLO, 13. oktober 2016

"Slovenija je postala uveljavljena zelena destinacija, želja pa je, da postane 5-zvezdična destinacija za aktivno, zeleno in zdravo destinacijo."

Kdorni bil v Sloveniji, še ni živel

Prestolnica ob dveh mejah

Matjaž Markič, Moj malček, oktober 2016

Če se slovenske družine pogosteje odločajo za obisk avstrijske prestolnice, še posebej v predbožičnem času, pa jih precej manj obišče slovaško prestolnico Bratislavo. Pa ji s tem delajo veliko krivico, saj je le slabo uro vožnje od Dunaja, a ima Bratislava z okolico tudi veliko pokazati.

Grozdje je odlično, vina bodo vrhunska

Duša Podbevšek - Bedrač, Lipov list, oktober 2016

Najlepši jesenski dogodek in tudi sila pomemben je trgatev, tako za vinogradnike in vinarje kot tudi trgače, še zlasti, če so ti izbrani povabljenci. Med takšnimi trgatvami so bile letos mednarodna trgatev turističnih novinarjev na domačiji Mahnič v dolini Dragonje na meji med Slovenijo in Hrvaško, zvezdniška trgatev pri Vinarju leta P&F Jeruzalem v jeruzalemskih goricah ter pri vinogradniku in vinarju, mednarodno priznanem po pridelavi ekoloških vin Marinku Rodici v Truškah pri Marezigah.

Novinarska trgatev v Sečovljah

Maja Zagoričnik, GTV Gorenjska televizija, 21. september 2016

V teh dneh na vinorodnih območjih po državi potekajo številne trgatve, ki se pogosto prelevijo v vesela praznovanja. Skupina turističnih novinarjev iz Slovenije in tujine se je pretekli konec tedna zbrala na mednarodni trgatvi na Domačiji Mahnič v dolini Dragonje, na sami meji med Slovenijo in Hrvaško v bližini Sečovelj. Pisana druščina trgačev je že šesto leto zapored preživela zelo prijeten dan.

Novinarska trgatev v Sečovljah

50 let Term Olimia: Najboljši so tisti, ki znajo biti drugačni

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik - Prosti čas,14. september 2016

Ob visokem slavnostnem jubileju - 50 let termalnega turizma, ki ga praznujejo Terme Olimia v Podčetrtku, so v osmih mesecih imeli 61.300 domačih in tujih gostov in ustvarili več kot 12,3 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, kar je skoraj 6,5 odstotka več kot lani v enakem obdobju! Uspešni rezultati so svečano praznovanje naredili še lepše in pomembnejše.

Sprostite si, saj ste si zaslužili

Duša Podbevšek Bedrač, Dnevnik - Prosti čas,19. julij 2016

»Že rimske vojake so vilinčki vabili na rujno kapljico in njihovo vino jih je tako zelo začaralo, da so pozabili na vojskovanje. Samo še prepevali so nežne ljubezenske pesmi,« pripoveduje Branimir Puškadina, vodja kmetijskega gospodarstva Bolfan na Vinskem vrhu nad Hraščino v hrvaškem Zagorju.

Ženska naj bo doma

Albina Podbevšek, Delo - Ona, 5. julij 2016

Maroko je izjemno pestra država in na srečo za zdaj še najbolj varna v primerjavi z drugimi severnoafriškimi. Takoj za imenom države pa pomisliš na Casablanco oziroma film s tem naslovom in sledi Marakeš, naravnost pravljično mesto na robu puščave, ki ga je sloviti britanski politik Winston Churchill proglasil za najlepše na svetu.

Od splava na Krki do cvetočih košenic na Gorjancih

Albina Podbevšek Adamič, Ventilator besed, 28. junij 2016

Ko se gugaš na Rudolfovem splavu na Krki, te pozdravljajo race in labodi, mimo privesla kak mladenič na supu, ribič z brega ti maha z ulovljenim sulcem, za nameček ti še prepevajo ptice ali pa harmonikar polni ušesa s Slakovo vižo, da se počutiš kot v raju.

Od splava na Krki do cvetočih košenic na Gorjancih

Poetovio večji od Dunaja in Londona

Duša Podbevšek Bedrač, Dnevnik, 15. junij 2016

“Ste v taboru miru, branili vas bomo pred kakršnim koli nemirom, saj smo tukaj sila pogumni vojaki VIII. Legije Augusta in XIII. legije Gemina”. Tako je zbrane - in teh je bilo zelo veliko - nagovoril general in senator rimskega carstva Primus na otvoritvi rimskega kampa Petovio na Ptuju.

Težave pri oddajanju nepremičnin prek spletne platforme Airbnb

Peter Močnik, Radio Slovenija, 15. junij 2016

Podatek, ki govori v prid slovenskemu turizmu kaže, da se število turistov, ki v Sloveniji bivajo preko Airbnb-ja, letno poveča za kar 122%.Trenutno pa je na spletni strani Airbnb mogoče najti že 2740 ponudb iz Slovenije, število ponujenih nepremičnin pri nas pa se letno poveča za 71 %.Nedvomno spodbudni podatki. A še lepše bi bilo, če bi se država uspela na te pojave tudi hitro in ustrezno odzvati in iz njih potegniti čim več tako zase kot za svoje državljane. Pred tedni je razočaranje nad zakonsko neurejenostjo tega področja ter rigidnostjo in neučinkovitostjo državne uprave z javnim pismom izrazil eden od slovenskih uporabnikov Airbnb-ja in pri tem požel veliko podporo in odobravanje javnosti in medijev - tudi našega. Kako je področje oddajanja nepremičnin turistom preko Airbnb-ja urejeno pri nas, prispevku, ki ga je mogoče slišati na povezavi:

https://soundcloud.com/radioprvi/airbnb

Solčavsko

Peter Močnik, Radio Slovenija, 13. junij 2016

Zgornja Savinjska dolina in Solčavsko sta v Sloveniji brez dvoma sinonim za čisto in neokrnjeno naravo. Prav Logarska dolina je že v izdihljajih stare države našla pot v turistične televizijske spote in kataloge. Po osamosvojitvi je regija izgubila tradicionalne turistične trge, primat pa je v turističnem razvoju države prevzela zahodna Slovenija s prestolnico, Bledom, Postojno in obalo. Danes je Solčavska, ki v turizmu stavi na trajnostni razvoj, neokrnjenost narave, domačnost in povezavo kmetijstva s turizmom, regija, ki je lahko primer dobre prakse, vseeno pa se zaradi relativne odročnosti, nizke stopnje poseljenosti in slabih prometnih povezav sooča s težavami, ki vplivajo tudi na nadaljnji turistični razvoj.

https://soundcloud.com/radioprvi/solcavska

Postojnska jama: Tudi v Sloveniji je turistična družba lahko uspešna - Človeška ribica je globalna zgodba

Zarodek človeške ribice, foto: Postojnska jama

26. maj 2016

Družba Postojnska jama je danes na novinarski konferenci predstavila poslovne rezultate v preteklem letu. "Ti dokazujejo, da je tudi turistična družba v Sloveniji lahko uspešna", je dejal predsednik uprave Marjan Batagelj. Čisti poslovni izid je znašal dobrih 3,6 milijona evrov, približno šest krat več kot leta 2010, ko je prevzel krmilo družbe. Ob tem, da od tega leta stalno raste število zaposlenih, se je dodana vrednost na zaposlenega s tedanjih 40.000 evrov povečala na dobrih 62.500 evrov. Stopnja zadolženosti družbe pada in tudi popolno prenovo hotela Jama družba financira z lastnimi sredstvi.

»Od vsake vstopnice za ogled Postojnske jame znašajo dajatve državi 41 odstotkov, vse dajatve državi pa so lani znašale dobrih 7,5 milijona evrov. Od dobrih poslovnih rezultatov pa nima koristi le država, ampak z nagradami za kolektivno uspešnost tudi vsi zaposleni, s tem da njihova povprečna bruto plača kar precej presega tako slovensko povprečje kot tudi povprečje plač v javnem sektorju," pravi Batagelj.

Več

V Ljubnem imajo kaj pokazati

Maja Zagoričnik, GTV Gorenjska televizija, 25. maj 2016

V Sloveniji uspešno deluje društvo turističnih novinarjev FIJET. Na vsakoletnih izobraževanjih spoznavajo prijetne kraje, naravne vrednote, kulturne spomenike, prireditve in drugo. Na tokratnem raziskovanju po Logarski dolini in Solčavskem so obiskali tudi občino Ljubno, ki ima kaj pokazati in se ima s čim postaviti.

V Ljubnem imajo kaj pokazati

Turkish Airlines, kulinarično razvajanje nad oblaki

Peter Irman, Revija Pet zvezdnik, april 2016

Turkish Airlines, ki letos praznuje 10 let od prihoda svojega prvega letala na Aerodrom Ljubljana, je že več let zaporedoma prejemnik priznanja Skytrax za najboljšo evropsko letalsko družbo in najboljše letalske obroke v poslovnem razredu na svetu. Imeli smo priložnost pogledati v zakulisje tega vrhunskega letalskega cateringa.

Srce Balija utripa vse hitreje

Mankica Kranjec, Nedelo, 13. marec 2016

Po dveinpolurnem letu iz Singapurja me moderno in novo letališče v Denpasarju pričaka polno taksistov. Odkar je Julija Roberts v filmu Jej, moli, ljubi širšemu svetu predstavila Bali, turisti na mali indonezijski otok vsakodnevno priletijo z vsega sveta.

Jamski medved kot nova turistična znamenitost v Beli Krajini

25. februar 2016

Stoletja so se domačini spraševali, kaj se skriva v stranskem, napol zasutem rovu v kraški jami Vuzelnica v Beli krajini, ki naj bi vodil do bližnje cerkve. Večkrat so se s krampi in lopatami lotili razkopavanja kakih šestdeset metrov dolgega hodnika pod zemljo, dokler niso naleteli na nenavadno velike živalske kosti, za katere je arheologinja Ida ugotovila, da gre za ostanke jamskega medveda, kar se je zgodilo prvič v Beli krajini.

Več

Zimski raj Turracher Höhe, kulinarični safari z osebnim smučarskim butlerjem

Peter Irman, Revija Pet zvezdic, februar2016

Slikovito smučarsko središče Turracher Höhe leži na meji med avstrijskima pokrajinama Koroško in Štajersko ter je od Ljubljane oddaljeno dobri dve uri vožnje po slikoviti cesti mimo visokih alpskih vršacev.

ITB Berlin: letos jubilejna 50. turistična borza

50. Berlinska turistična borza

5. februar 2016

Berlinska turistična borza je nedvomno zgodba o uspehu, saj je to zdaj največji turistični poslovni in strokovni dogodek na svetu. Na letošnji 50. borzi, ki bo potekala od 9. do 13. marca v 26 velikih dvoranah na 150 tisoč kvadratnih metrih, se bo predstavljalo več kot 180 držav in deset tisoč razstavljavcev. Vrednost poslov, ki jih sklenejo na borzi dosega skoraj 7 milijard evrov.

Začetki niso bili lahki, saj v takrat še razdeljenem mestu, Berlinčani niso imeli veliko možnosti za potovanja, vendar je prvi direktor borze dr. Manfred Busche vztrajal pri svoji ideji. Prve borze se je leta 1966 udeležilo pet držav, to so bile Egipt, Brazilija, Zvezna Republika Nemčija, Gvineja in Irak. Že leto kasneje sta se na borzi predstavljali tudi Romunija in Madžarska, v času hladne vojne dve državi iz vzhodne Evrope torej, kar so takrat šteli za poseben uspeh, saj je bila udeležba dokaz, da turizem presega politično postavljene meje in pregrade.

Več

Novinarji so tekmovali na smučeh in plesali z Laufarji

Veteranska skupina tekmovalk Darja Groznik, Radio Slovenija,  Maja Zagoričnik s kranjske TV in Lidija Kosi, dopisnica Radia Slovenija., foto: A. Podbevšek

5. februar 2016

Društvo novinarjev smučarjev je pripravilo tradicionalno tekmovanje v veleslalomu in teku že petindvajsetič v samostojni Sloveniji.Tokrat v Cerknem, dokaj uspešnem turističnem kraju. Kljub pomanjkanju snega na pobočjih Črnega vrha so bile odprte vse proge. Posebej za novinarje so zasnežili tudi del dokaj položne proge, tako da so jo zmogli tudi najstarejši udeleženci. Zmagovalci tekmovanj so dobili lične lesene medalje, izrezljane v Cerknem.

Več

Alpe-Adria, sejem za ljubitelje zelenega, aktivnega turizma

Janez Platiše, Seniorji.info, 1.2. 2016

Sejem Natour Alpe-Adria je največja sejemska promocija turizma v Sloveniji in že nekaj let tudi osrednja tovrstna prireditev v regiji.  Razstavljavci navezujejo nove poslovne stike, obiskovalci pa dobijo nemalo novih idej za aktivni oddih v naravi, ki jih po navadi ni mogoče dobiti na spletu in prek socialnih omrežij.

Alpe-Adria, sejem za ljubitelje zelenega, aktivnega turizma

Turistični vodniki so ambasadorji turistične destinacije

Peter Močnik, Mateja Kregar Gliha, Eva Štravs Podlogar, Matej Knaus in Igor Jurišič, foto: C. Potočnik

30. januar 2016

Spremembe Zakona o spodbujanju turističnega razvoja, ki ga pripravljajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj, se bodo med drugim nanašale tudi na področje turističnega vodenja. Kakšne spremembe potrebuje to področje in če sploh, o tem je tekla zelo polemična razprava na okrogli mizi »Vloga turističnih vodnikov v turizmu in novi zakon o pospeševanju turizma«, ki je potekala v okviru letošnjega sejma Natour Alpe-Adria. Vodil jo je Peter Močnik, novinar Radia Slovenija.

Več

Trajnostne in inovativne turistične ponudbe, povezovanje in digitalno trženje so temelj za rast turizma tudi v prihodnje

Eva Štravs Podlogar in Maja Pak, foto: STO

29. januar 2016

Na sejmu NATOUR Alpe Adria sta Eva Štravs Podlogar, vršilka generalne direktorice Direktorata za turizem in Maja Pak, vršilka dolžnosti direktorice STO predstavili rekordne rezultate slovenskega turizma v lanskem letu in ključne aktivnosti na področju razvoja in trženja slovenskega turizma v prihodnje. Mednje sodi priprava dveh spremenjenih zakonov s področja turizma in priprava strategije razvoja turizma od prihodnjega leta do leta 2021.

Več

Dolenjska, dežela drugačnih doživetij

Novinarska konferenca o turistični ponudbi Dolenjske, foto: C. Potočnik

29. januar 2016

Na sejmu Natour Alpe-Adria sta Razvojni center Novo mesto in Kompas Novo mesto prestavila turistično ponudbo Dolenjske, dežele drugačnih doživetij. Dolenjska je zelo primerna za različne oblike aktivnega preživljanja prostega časa in te možnosti skušajo tudi kar najbolje izkoristiti, je dejal Matjaž Pavlin, direktor Kompasa Novo mesto.

Več

Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana

Peter Močnik, Intervju na 1. Prvem programu Radia Slovenija, 13. januar 2016

Leto 2015 je bilo za slovenski turizem izjemno - število tujih turistov je bilo lani največje odkar živimo v samostojni Sloveniji. Enako velja za naše glavno mesto, ki niza ugodne številke že dolga leta, z letošnjim letom pa prevzema tudi naziv Zelene prestolnice Evrope. Turistični razvoj Ljubljane je očiten, a pomisleki, ki ostajajo: v kolikšni meri so ugodne številke posledica negotovih ekonomskih in političnih razmer v nekaterih tradicionalno turističnih deželah? Kako ob vse večjem številu obiskovalcev ohraniti kvaliteto življenja meščanov? Kaj je cilj Ljubljane: masovni ali butični turizem? In ne nazadnje, kako lahko Ljubljana naziv Zelene prestolnice Evrope kar najbolje izkoristi? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana.

Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana

Ljubljana zeleno mesto Evrope - slovesnost ob prevzemu naziva

Janez Platiše, Youtube, 13. januar 2016

Pred ljubljansko mestno hišo so popoldne s slovesno prireditvijo obeležili začetek leta, v katerem se Ljubljana ponaša z nazivom Zelena prestolnica Evrope. "Danes vsi prisotni v srcu nosimo ponos, da smo zmagovalci na enem od najpomembnejših področij pri razvoju našega planeta," je pred več sto zbranimi poudaril ljubljanski župan Zoran Janković.

Ljubljana zeleno mesto Evrope - slovesnost ob prevzemu naziva

20. vinska kraljica Slovenije je Sara Stadler

20. vinska kraljica Slovenije Sara Stadler, foto: Š. Celec

11. januar 2016

V hotelu Radin v Radencih je bila v petek, 8. januarja za vinsko kraljico Slovenije v letu 2016 okronana študentka agronomije iz Bistrice ob Sotli, Sara Stadler. Okronala sta jo minister Dejan Židan in Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, ki je nosilec instituta Vinska kraljica Slovenije.

Več

Slovenski turizem leta 2015 v številkah - Nad evropskim povprečjem

Duša Podbevšek Bedrač, Dnevnik, 6. januar 2016

V slovenskem turizmu bo minulo leto zapisano z velikimi črkami, saj je bilo to leto rekordov. Na letni ravni smo namreč prvič presegli mejo 10 milijonov prenočitev in dosegli rekordno rast števila tujih turistov v samostojni Sloveniji.

Slovenski turizem leta 2015 v številkah - Nad evropskim povprečjem

Krško vse bolj priljubljeno za enodnevne turiste

Duša Podbevšek Bedrač, Dnevnik, 6. januar 2016

V največji industriji na svetu, turizmu, soštevilke enormne, saj je po podatkih Svetovne turistične organizacije lani posvetu potovalo že več kot 1,1 milijarde turistov, po pričakovanjih jih bo letosše več.

Krškovse bolj priljubljeno za enodnevne turiste

V Mariboru so za mladega ambasadorja gostoljubja izbrali Jurija Črnčeča

Ambasador gostoljubja Jurij Črnčič, foto: VSGT

5. januar 2016

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem v Mariboru že leta slovi po svojih izjemnih dosežkih doma in v svetu. Študentje se urijo v kuharskih veščinah in svoje znanje izkazujejo v šolski restavraciji, imenovani Sedem, kamor lahko prihajajo tudi zunanji gostje. Poleg kuhanja, se učijo tudi o načinu postrežbe in posebej o vinih, saj je Štajerska dežela dobre kapljice. V šoli vlada prijetno vzdušje, saj imajo študentje tudi možnost izraziti svojo inovativnost in radovednost, za kar so pogosto pohvaljeni.

Več

Adventni čas je magnet za turiste

Albina Podbevšek, Primorske novice, 6.december 2015

Zadnja leta je adventni čas vse bolj pomemben in domala v vsakem, še tako majhnem mestu, vsaj v Avstriji, si omislijo svoje sejme in prireditve. Vendar ne gre le za to, da bi tekmovali med seboj, kateri bo lepši, ampak so cilji bolj življenjski: privabiti čim več obiskovalcev.

Adventni čas je magnet za turiste

Štirje letni časi v enem samem dnevu

Mankica Kranjec, Nedelo, 15. november 2015

Flamsko mesto Antwerpen - Cvetoče mesto in dinamično središče kulturnega dogajanja, pa tudi trgovine z diamanti.

Antwerpen je živahno severnobelgijsko mesto, ki je z dobrega pol milijona prebivalcev prestolnica regije Flamska. Ni le drugo največje pristanišče v Evropi in četrto na svetu, danes je Antwerpen cvetoče mesto in dinamično središče bogatega kulturnega dogajanja, v katerem se stikajo najrazličnejši vplivi z vseh koncev sveta, tu pa teče tudi živahna trgovina z diamanti.

Štirje letni časi v enem samem dnevu

S kakšnimi vilami kidati v Lipici?

Sašo Dravinec, Primorske novice, 3. november 2015

Lipica je bila v minulih dneh spet v časopisih, pa ne zaradi konjeniških ali turističnih dosežkov. Vlada se je odločala o imenovanju direktorja Kobilarne Lipica in slednjič dosedanjemu vršilcu dolžnosti Boštjanu Bizjaku mandat podaljšala za eno leto, novega direktorja, Darka Ravnikarja, pa je dobila družba Lipica Turizem. Ravnikar je pred leti že bil v Lipici, ukvarjal se je predvsem z načrtovanjem zaokrožene turistične ponudbe.

S kakšnimi vilami kidati v Lipici?

Država, izjasni se!

Država, izjasni se!

Nataša Hlaj, Primorske novice, 3. november 2015

Država je mačeha. In tega se sploh ne sramuje!Lipica in grad Socerb sta le dva aktualna primera, ki razgaljata njen modus operandi. To pa nas lahko skrbi, saj vemo, da takšen odnos dolgoročno vodi v pogubo. Hudo je, ko nam morajo tujci dopovedovati, da imamo obilico naravnih in kulturnih posebnosti, na katere bi bili povsod drugod ponosni in bi za njihovo ohranitev skrbeli po svojih najboljših močeh. Tako bi moralo biti, pa ni. Pri nas država najbrž skrivoma upa, da bi se vsaj del bogate dediščine naših prednikov, ki nam jo drugi še kako zavidajo, čim prej sesul v prah.

Država, izjasni se!

Navdihujoča raznolikost

Matjaž Markič, revija Moj malček, november 2015

Vojvodina navdihuje s svojo raznolikostjo. Če se zdi panonska pokrajina sprva enolična, bližnji pogled pokaže vso njeno raznovrstnost, še posebej pa očara njeno bogastvo različnih kultur in narodov, ki tam prebivajo. Pripadniki kar 27 različnih narodov živijo v tej severni srbski pokrajini, ki se izkaže kot zelo dober družinski popotniški cilj za nekajdnevno potovanje.

Obertauern spet nudi zaklade, skrite v snegu

Novinarska konferenca Obertauerna v Ljubljani, foto: A. Podbevšek

Posebnost prostranih smučišč na Obertauernu je visoko gorovje, ki dobesedno obkroža kraj, ki je videti kot nekak zimski amfiteater. Druga posebnost je maloštevilno prebivalstvo s komaj 280 stalno naseljenih. »Vsak novorojenec dobi pri nas za doto trideset postelj," se je Mario Siedler, direktor lokalne turistične organizacije pošalil na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani, ko je bil govor o novostih na teh smučiščih, kjer žičnice v eni sami uri lahko prepeljejo 50 tisoč smučarjev.

Več

Kristalni Triglav letos Občini Podčetrtek in Termam Olimia

Matej Zalar, portal NaProstem.si, 14. oktober 2015

Društvo turističnih novinarjev Fijet Slovenija je letos prestižno nagrado za vidne dosežke v slovenskem turizmu podelilo Občini Podčetrtek in podjetju Terme Olimia.

Kristalni Triglav letos Občini Podčetrtek in Termam Olimia

Naj zdraviliški kraj je Rogaška Slatina

Duša Podbevšek Bedrač, Dnevnik, 21. oktober 2015

V Novi Gorici je bilo prejšnji teden tridnevno srečanje Dnevi turizma Slovenije, ki je potekalo v znamenju izjemnih rezultatov - skoraj 13 odstotkov BDP na primer že znaša delež turizma.

Naj zdraviliški kraj je Rogaška Slatina

Planica dobiva svetovljanski obraz, adijo sramota

Albina Podbevšek Adamič, Ventilator besed, 7. oktober 2015

Dolina pod Poncami bo meka za športnike pozimi in poleti z nogometnim igriščem in zasneženi tekaški progi v podzemlju steklene palače.

Planica dobiva svetovljanski obraz, adijo sramota

Revmatiki v turizmu

Sašo Dravinec, Primorske novice 6. oktober 2015

Bilanca poletne turistične sezone in letošnjega turističnega leta nasploh, je v naši regiji izvrstna. Sorodne številke, kot pri sosedih, veljajo tudi za Slovenijo. Glede na lansko leto je k nam prišlo kar za dobro desetino več turistov, občutno več je bilo tudi njihovih nočitev.

Revmatiki v turizmu

Svet je lep, planina pa najlepša

Mankica Kranjec, Nedelo, 4.10.2015

Peter Erjavšek, pastir, je bil že marsikje, a že 23 let najbolj uživa v preprostem življenju v koči brez elektrike.

Svet je lep, planina pa najlepša

Mariborska VSGT – butična gostinska šola deluje v novih prostorih

Nove prostore VSGT Maribor so odprli Iztok Žigon, generalni direktor Direktorata za investicije na MIZŠ, mag. Helena Cvikl, direktorica in Zdravko Počivalšek, minister MGRT, foto: C. Potočnik

28. september 2015

V sedemnajstem letu delovanja je mariborska Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor začela delovati v novih sodobnih prostorih, že v nekdanjih utesnjenih prostorih na Zagrebški cesti pa se je uveljavila z uspešnim izobraževanjem gostinskih kadrov in razvejanim mednarodnim sodelovanjem, ki koristi ne le šoli ampak predvsem njenim študentom, saj imajo v okviru teh sodelovanj priložnost za številne strokovne poti v tujino in za udeležbo na različnih mednarodnih tekmovanjih. Uspešnost šole ne nazadnje potrjujejo številna priznanja in nagrade na domačih mednarodnih tekmovanjih.

Več

Živahna dežela Saška: Po srebrni cesti

Mankica Kranjec, Nedelo, 27. September 2015

Na poti med Dresdnom in Ostrovom so rudnikisrebra ustvarili bogato deželo s simpatično tradicijo.

Živahna dežela Saška: Po srebrni cesti

Oriental Morocco

Brigita Bavčar in Štefan Celec, 26. september 2015

Zahodno kraljestvo, prevod pravega imena za Maroko, potrjuje zgodovinsko dejstvo, da so maroška ozemlja dolgo predstavljala skrajni zahod znanega sveta.

Povezava na film Oriental Morocco, ki je bil na letošnjem filmskem festivalu Zagreb Tourfilm festival 2015 uvrščen v uradno selekcijo.

Razvejana partnerstva v turizmu so nujna, tudi za prodor na kitajski trg

Panel o turizmu v okviru Strateškega foruma Bled, foto: C. Potočnik

1. september 2015

V okviru Strateškega foruma Bled je danes potekal Panel o turizmu na temo »Nova partnerstva za močno turistično gospodarstvo«. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je poudaril, da partnerstva niso prav močna odlika Slovencev, vendar je turizem panoga, v kateri je povezovanje nujno in nekaj dobrih primerov obstaja tudi pri nas. Kot primer je navedel Ljubljano in Podčetrtek. Naloga znova samostojne STO je prav povezovanje vseh slovenskih ponudnikov. Krepitev čezmejnih partnerstev pa, kot je dejal minister, sodi med naloge ministrstva. Potrebo po partnerstvih za nadaljnji razvoj turizma, ki temelji na jasni strategiji, dobremu upravljanju, zaupanju, zadostnih finančnih sredstvih in tudi kompromisih, so poudarili tudi predstavniki Svetovne turistične organizacije UNWTO, OECD, Evropske komisije in Pacifiško-Azijskega turističnega združenja (PATA).

Več

Medellin, mesto večne pomladi

Drago Vovk, Reporter, 17. avgust 2015

Discos Fuentes je ime najstarejše južnoameriške diskografske založbe, za katero je osem desetletij nadvse uspešnega delovanja. Danes seveda založništvo ni več tisto, kar je nekdaj bilo, zato so svoje tako snemalne kot založniške in prodajne dejavnosti močno zmanjšali. A je to založba, ki je ritme Južne Amerike, kot so tropical, bolero, vallenato, cumbia, porro, ranchera in reggaeton ponesla na vse razvite konce sveta. Založba je svojo izjemno bogato arhivsko glasbeno zapuščino, pravo narodno bogastvo, nedavno predala v skrb državi.

Turisti so prišli, se bodo tudi vrnili?

Sašo Dravinec, Primorske novice, 11. avgust 2015

Letošnje leto je za slovenski turizem ugodno, morda bo celo rekordno. Dobri rezultati so bili že v prvem polletju, poletna sezona pa prinaša rast. Gneča je na cestah, gneča je v turističnih krajih, tudi Ljubljana in Maribor imata več turistov kot v prejšnjih letih. S 1. avgustom je po (pre)dolgem času spet zaživela STO, Slovenska turistična organizacija, katere uradno ime je sicer klobasasto: Javna agencija Republike Slovenije za promocijo in trženje turizma. Turistična statistika zaznava še, da so slovenski državljani spet vse pogostejši domači turisti.

Turisti so prišli, se bodo tudi vrnili?

Slovenska Istra

Štefan Celec in Brigita Bavčar, 7. avgust 2015

Slovenska Istra skriva veliko vrednega in tudi v enem dnevu je mogoče obiskati čudovite krajev, v katerih še ni bil marsikateri Slovenec. Prebivalci živijo z naravo in zanjo ter se trudijo ohranjati zdravo okolje.

Študijsko potovanje po Slovenski Istri FIJET Slovenija

Potep po Krapinsko-zagorski županiji: Pravljica na dlani

Duša Podbevšek - Bedrač, Lipov list, avgust 2015

»Iz štirinajstih kilogramov grozdnih pešk dobimo sedem decilitrov olja,« pripoveduje Branimir Puškadija, direktor Bolfana na Vinskem Vrhu v hrvaškem Zagorju. In začne kulinarično razvajanje s kapljicami olja iz pešk temnega pinota s kruhom iz krušne peči in imenitnimi ekološko pridelanimi vini. Bolfan Vinski Vrh s svojo kletjo in prostranimi vinogradi slovi daleč naokrog in klet stoji na mestu, kjer je bila v antiki rimska vojaška utrdba, kar nas ne preseneča, saj se nam od tod odpira čudovit panoramski razgled.

Razkošje v srednjem veku

Duša Podbevšek - Bedrač, Nedeljski dnevnik,27. julij 2015

Srednjeveški festival na Hrvaškem traja tri dni in tri noči. Gostinski obrati so odprti vso noč in do jutranjih ur odmeva glasna glasba.

Prijazna dežela pod Gorjanci

Albina Podbevšek, Primorske novice, 19. julij 2015

Iz Bele krajine se pogosto pritožujejo, kako so zaradi visokih Gorjancev odrezani od prestolnice in da se počutijo kot njena pastorka. “Hočemo predor,” kličejo eni, drugi pa: “Nočemo avtoceste, ker bi turisti zdrveli mimo nas, ne da bi opazili, kaj vse jim nudimo.” In res! Ta dežela brezovih gozdov, malih, prijetno urejenih naselij, dobre jedače in pijače je naravnost ustvarjena za butični turizem, da se gost počuti čim bolj domače.

Prijazna dežela pod Gorjanci

Vinarji s tržnimi akcijami poskušajo ublažiti lanski izpad pridelka

Katja Ertl, Finance - Agrobiznis, 2. julij 2015

Za vinogradnike je bilo prejšnje leto izredno zahtevno, predvsem zaradi obilnega deževja, ki ga je bilo največ prav takrat, ko bi si ga najmanj želeli. Ker vina na trgovske police pridejo z enoletnim zamikom, bodo posledice količinsko in marsikje tudi kakovostno slabšega letnika vidne komaj letos. Kako se izpad pridelka kaže pri prodaji in trženju vin, smo vprašali največji slovenski vinski kleti in zasebna vinarja.

Vinarji s tržnimi akcijami poskušajo ublažiti lanski izpad pridelka

Unesco ne ve za Lipico

Sašo Dravinec, Primorske novice, 30. Junij 2015

Iain Jackson s Škotske ter Atila in Nihal Ege iz Turčije so svetovni popotniki. Nič posebnega, precej ljudem so potovanja najpomembnejši hobi, za nekatere, med njimi so tudi omenjeni, je popotništvo način življenja. Prav tako denimo za Mirana Ipavca iz Kanala, ki je z avtostopom prepotoval že več kot 300.000 kilometrov. Škot in Turka imajo za potovanja drugačen motiv: obiskujejo kraje, ki so vpisani na Unescov seznam kulturne in naravne dediščine.

Unescone ve za Lipico

Na prvem mestu London, na petnajstem Barcelona

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik - Prosti čas,16. junij 2015

V največji industriji na svetu - turizmu so številke enormne, saj je po podatkih Svetovne turistične organizacije lani potovalo 1,138 milijarde turistov, ki so opravili vsaj eno nočitev.

Novo mesto je staro 650 let: hladi se v Krki, odžeja se s cvičkom, kruh si služi v tovarnah

Albina Podbevšek Adamič, Ventilator besed, 15.junij 2015

Novo mesto je kraj, ki ga reka Krka objema kot velika zelena kača, kar mu daje svojevrstno energijo. Najbrž jo je davnega leta 1365 občutil vojvoda Rudolf IV Habsburški, ko se je odločil, da bo naselje nad Krko povzdignil v mesto in ga poimenoval po sebi kot Rudolfswert.

Novo mesto je staro 650 let: hladi se v Krki, odžeja se s cvičkom, kruh si služi vtovarnah

Malezija - Vaba za turiste

Drago Vovk, Reporter, 8. junij 2015

Malezijsko ministrstvo za turizem je izjemno učinkovito in tudi uspešno. Njegova dejavnost temelji na povezanosti, skladnosti in poznavanju tistega, kar obiskovalci države iščejo in/ali potrebujejo. Svojo ponudbo njihovi v tujskem prometu dobro podkovani delavci predstavljajo skozi najrazličnejše medijske oblike, njihove stojnice so na turističnih pa tudi glasbeno/kulturnih sejmih po vsem svetu, seveda pa znajo opise svojih ponudb, kot še marsikje drugje, tudi prav mojstrsko pocukrati.

Pri Tomiju s tradicijo v kreativno prihodnost

Drago Bulc, Revija Pet zvezdic, 6 / 2015

Konec maja so v znani Gostilni Tomi v Portorožu s pravim kulinaričnim spektaklom ob prisotnosti uglednih gostov in turističnih novinarjev ter seveda vse družine in sorodnikov proslavili vstop v častitljivi jubilej, 12. desetletje družinskega ukvarjanja z gostinstvom.

Potep po osrčju slovenske Istre - Zaklad s tisoč presenečenji in doživetji

Duša Podbevšek - Bedrač, Lipov list, junij 2015

Katera podzemna jama je v izboru za osmo čudo sveta zasedla prvo mesto v Evropi med 327 nominiranimi naravnimi znamenitostmi?S tem vprašanjem začne gostitelj obisk znamenitih Škocjanskih jam z edinstvenim podzemnim svetom, ki je od novembra 1986 vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Veliki dolenjski obletnici

Duša Podbevšek - Bedrač, Lipov list, junij2015

Da bi na pol drugo stotnijo stari Matjaževi domačiji, kriti s slamo, na naslovu Paha 3, Otočec, ki je uvrščena v evropsko mrežo Hiše s tradicijo, ne doživeli kaj novega, ni mogoče. Ob znanih zgodbah hudomušnega lastnika domačije Matjaža Pavlina, kot je tista o cvičku in kraljici cvička, ki mora biti lepa, pametna in nedolžna, a če enega od pogojev ne izpolnjuje, ji moška žirija rade volje pogleda skozi prste, se je to pomlad rodila zgodba o samo zdravljenju z divjo hrano. In čeprav se je šele začela, je že uspešnica. Turizem so namreč - zgodbe!

Berlin se neprestano spreminja

Maja Horvat, predstavnica Nemške turistične organizacije v Sloveniji, foto: C. Potočnik

3. junij 2015

Potem, ko je konec aprila letos Adria Airways trikrat na teden povezala Ljubljano in Berlin z novo linijo, je seveda nemška prestolnica tudi za Slovence postala lažje dostopna. O tem, da jo Slovenci radi obiskujejo, priča podatek, da so lani tam ustvarili 20.000 prenočitev, da število slovenskih obiskovalcev v nemški prestolnici raste tudi letos in da so jo lani za svoj cilj med vsemi nemškimi mesti izbrali največkrat. Kot je povedal na današnji skupni novinarski konferenci Nemške centrale za turizem, Turistične organizacije Belin visitBerlin in Adrie Airways Iztok Franko, direktor marketinga in IT področja Adrie Airways, so na liniji Ljubljana-Berlin v poldrugem mesecu prepeljali dva tisoč potnikov. Med njimi je bilo več Slovencev kot tujcev. Napovedal je, da bo po vsej verjetnosti Adria Airways linijo obdržala tudi v zimskem voznem redu.

Več

Naše morje je čisto, do turistov prijazno

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik - Nika, 3. junij2015

Ste na plaži opazili Modro zastavo in nato bili pozorni, kje neki je še rdeča? Te niste opazili, a kaj storiti - zaplavati med valove ali ne?

Prepotreben predor?

Sašo Dravinec, Primorske novice, 19. maj 2015

Ob cesti med Izolo in Koprom je bil v Žusterni do nedavnega prometni znak, na katerem je pisalo, da bo Dars do 5. novembra 2010 gradil odsek hitre ceste Koper-Izola. Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno. Zdaj, skoraj pet let kasneje, se gradnja menda res bliža h koncu, čez dva tedna naj bi bil predor odprt.

Prepotreben predor?

Albanija – Dežela orlov

Ivan Botteri, Slovenian Traveller, številka 5 - pomlad 2015

Povsod sem se počutil varno. Če je kaj prijetno je to, da prihajate iz Slovenije in z besedo ali dvema v albanščini odpirate najbolj zaprta vrata.

Jagode in maline Gričnikovi pridelujejo tisoč metrov nad morjem

Katja Ertl, Finance - Agrobiznis. 22. maj 2015

S prodajo jagodičevja v Tušu in Mercatorju tako ustvarijo več kot 70 odstotkov svojih prihodkov. Manjši delež jagodičevja predelajo tudi v džeme, sokove in marmelade, s katerimi bi radi v prihodnje prav tako prodrli na trgovske police. Drugo nekaj kilometrov oddaljeno kmetijo v dolini, ki je prav tako v njihovi lasti, pa nameravajo preusmeriti v ekološko pridelavo orehov, maronov in kostanjev.

Jagodein maline Gričnikovi pridelujejo tisoč metrov nad morjem

Iz vrhunske gostilne v vsak dom

Sašo Dravinec, Primorske novice, 17. maj 2015

“Žal mi je, vse mize so že rezervirane. Čez dva tedna? Dovolite, da preverim. To pa bi šlo,” je pogost kratek telefonski pogovor Tomaža Kavčiča iz gostilne Pri Lojzetu na Zemonu. Zelo veliko je naokrog, a tudi v tujini vselej v stiku s svojimi gosti in sodelavci. Med sredo in nedeljo, ko je gostilna odprta, je doma. Tako on kot njegovi gosti si težko predstavljajo, če jih ne bi pozdravil in jim priporočil kakšne novosti iz kuhinje.

Iz vrhunske gostilne v vsak dom

Slovenska Istra postaja vse bolj prepoznavna

Albina Podbevšek Adamič, Ventilator besed, 13.maj 2015

Naša Toscana vse bolj razkriva svoje čare

Še desetletje nazaj se je malo govorilo o slovenski Istri, ampak smo pozornost posvečali le morju in obali kot da ta sploh ne bi imela zaledja. A zdaj se mesta in podeželje vse bolj povezujejo med seboj.

Slovenska Istra postaja vse bolj prepoznavna

Expo za premike v domačih glavah

Sašo Dravinec, Primorske novice, 5. maj 2015

Tema svetovne razstave, ki so jo v petek svečano odprli v Milanu, je Nahranimo planet: energija za življenje. Univerzalna in aktualna tema, ki je v tesni povezavi z naravo in okoljem, sedanjostjo in prihodnostjo, seveda pa je tudi zelo italijanska. Predvsem pa civilizacijska: del človeštva živi v pretiranem obilju, precej več ljudi pa je izpostavljenih revščini in tudi lakoti. Vprašanja, ki si jih zastavljajo na različnih koncih sveta, so zato povsem nasprotna, četudi v začetku enaka: kaj jesti.

Expo za premike v domačih glavah

Turistični komentar: Drago Bulc o turistični ponudbi slovenske Istre

Drago Bulc, foto: internet

Turistični komentar: Drago Bulc o turistični ponudbi slovenske Istre

Eurotourist TV, 25. april 2015

Uspešen moški: Robert Krajnc - Šilce domačega za dobrodošlico

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik - In, 23. aprila 2015

Robert Krajnc, direktor Letališča Portorož, slovi kot sila delaven, praktičen in neustrašen mož. Je izrazito stvarna osebnost, ki v svojih analizah ne prizanaša, tudi sebi ne. Zna biti ostro beseden, bistrovidnost in plemenitost pa ga delata priljubljenega. Obzirnost je njegova čednost, prav tako človekoljubnost in resnicoljubnost. Je ponosen oče hčerke Špele, ki študira pravo, in zagrizen rekreativec .

Po 111 letih želja in prve ideje odprta razstava Expo Postojnska jama kras

Znamenite in zgodovinske besede Luke Čeča, foto: C. Potočnik

22. april 2015

Danes so v Postojni, pred vhodom v Postojnsko jamo, v novem razstavnem paviljonu odprli razstavo EXPO Postojnska jama kras, potem ko so pred manj kot desetimi dnevi odprli prenovljeno vstopno dvorano v postojnski podzemni svet in most čez Pivko v Postojnski jami. Razstavni paviljon so uredili pod nekdanjim bazenom oziroma Hotelom Jama, za katerega je uprava družbe Postojnska jama tudi že napovedala obnovo in oživitev.
Nova razstava je postavljena zelo sodobno, informativno, poučno, pa za mlajše tudi zabavno, zbrano in razstavljeno je bogato gradivo o nastanku Postojnske jame in zgodovini njenega raziskovanja ter o urejanju za turistični obisk. 

Več

Z Gastronauti na Lošinju

Morski krožnik, foto: D. Bulc

20. april 2015

Na povabilo Karin Mimica, idejne ustanoviteljice in voditeljice kluba hrvaških dobrojedcev Gastronaut in podpredsednice FIJET Hrvaška, smo se pretekli teden trije člani FIJET Slovenija - Brigita Bavčar, Štefan Celec in Drago Bulc udeležili njihovega prvega letošnjega druženja. Na prireditvi, katere soorganizatorji in gostitelji so bili tudi Turistična zveza Malega Lošinja, Turistična zveza mesta Mali Lošinj in Hotelsko podjetje Jadranka, so predstavili vse novosti lošinjskega turizma za letošnjo sezono, predvsem pa bogato kulinarično ponudbo izvirnih jedi najboljših petnajstih lošinjskih gostiln in restavracij.

Več

Rez trte na Ljubljanskem gradu

Pripravljeni za rezanje - Julij Nemanič, Danilo Türk,  Dejan Crnek, Edi Berk in Stane Miklavec, foto: I. Botteri

7. april 2015

Ob 13 uri prvega petka v aprilu sta na Ljubljanskem gradu Mestna občina Ljubljana in Vinski konvent Svetega Urbana opravila pomladni rez grajske trte, potomke okrog 450 let stare mariborske trte z Lenta, ki slovi kot najstarejša trta na svetu. Prvi rez je opravil nekdanji predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, sledili so mu ljubljanski podžupan Dejan Crnek, ki je nadomeščal ljubljanskega župana Zorana Jankovića, pretor Vinskega konventa Svetega Urbana Edi Berk in tehnični vodja Ljubljanskega gradu Stane Miklavec, ob strokovni pomoči Julija Nemaniča, skrbnika grajske trte.

Več

Slovenski turisti so redki gosti v Slavoniji in Sremu

Predstavitev Slavonije in Srema v Ljubljani, foto: Ivan Botteri

7. april 2015

Hrvaški turizem, ob solidni finančni podpori hrvaške vlade, v zadnjem času veliko daje na promocijo turističnih destinacij v notranjosti države, izvenj dobro znanega in veliko bolj obiskanega obalnega območja in otokov. Letos so začeli projekt »Hrvaška 365«, kar pomeni, da imajo pogumno in kar zahtevno ambicijo podaljšati turistično sezono na predsezono in posezono oziroma na skoraj celo leto. Na osnovi postavljenih kriterijev so izbrali 22 destinacij, ki imajo ali bodo kmalu imele raznolike in bogate turistične ponudbe. Pred kratkim so predstavili možnosti in priložnosti turizma regij Slavonije in Srema, ki so redko cilj potovanj slovenskih turistov.

Več

Samo v raju je mogoče lahko še lepše

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik - Prosti čas, 24. marec 2015

Jose, natakar, ki je krepko že v letih, jo spoštljivo prinese na snežno belem krožniku, obrobljenim z barvo morja. Krožnik položi na mizo, prijazno pokima gostu. Božanska slaščica pastes de belem se topi v ustih in še dolgo ostane okus po cimetu, s katerim jo je treba obvezno posipati.

Iz Bohinja odideš mlajši

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik - Prosti čas,18. marec 2015

»Ko turist odide iz Bohinja, je mlajši. Saj ste že slišali, kaj pravijo za nas? Da smo dan za drugimi. Ja, mi poslušamo četrtkov večer v petek zvečer…«, je mnoge zbrane na Ljubljanskem gradu na sklepni prireditvi Dnevnikove zimske turistične izvidnice nasmejal Jože Sodja, podžupan občine Bohinj.

Zelena, aktivna, zdrava

Drago Bulc, Slovenske novice, 14. marec 2015

S tem sloganom se je na 49. turistični borzi v Berlinu med 190 državami predstavila Slovenija. Berlinske Borze se je letos prvič udeležil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je poudaril, da je Nemčija med najpomembnejšimi turističnimi partnerji Slovenije.

Na prekmurske ravnice k štorkljam in orhidejam

Cveta Potočnik, Horizont, marec 2015

Obiskovalci Prekmurje po navadi povezujemo predvsem s štorkljami, ki so postale nekakšen zaščitni znak pokrajine onstran Mure, zaradi vse večje razširjenosti orhidej po okenskih policah v slovenskih domovih pa zdaj marsikdo verjetno tudi ve, da jih gojijo v prekmurski vasi Dobrovnik blizu Moravskih toplic. Štorklje in orhideje so zanimiv motiv za obisk Prekmurja.

Domači štajerski siri iz svežega mleka osvojili večja mesta

Katja Ertl, Finance - Agrobiznis, 19.2.2015

Družina Čuš iz Orehove vasi pri Mariboru je z domačo sirarno že pred 25 leti orala ledino štajerskega sirarstva. Danes s poltrdimi siri in skuto zalagajo dve trgovski verigi. Skuto vozijo tudi v pekarne. Največjo ponudbo mladih, poltrdih in zorjenih sirov, albuminske skute, masla in mlečnih namazov pa imajo v domači trgovini in na tržnici v treh največjih slovenskih mestih.

Domači štajerski siri iz svežega mleka osvojili večja mesta

Vail – najdražje smučišče na svetu

Drago Bulc, Horizont, februar 2015

Z 2140 hektarji je zimsko športno središče Vail v Koloradu daleč največje samostojno smučišče na svetu. V ZDA v nasprotju z Evropo namreč smučišča med seboj niso povezana. Najbrž tudi zato, ker zaradi ogromnih površin posameznih smučišč za povezovanje niti ni nobene prave potrebe. Tudi kondicijsko najbolj pripravljeni smučarji namreč v enem dnevu ne morejo presmučati vseh prog. Marsikdo pa jih ne zmore niti v enem tednu. V letošnji zimski sezoni si je Vail pridobil še en presežnik. Po primerjalnih podatkih britanskega portala Post Office Travel Money je postal najdražje smučišče na svetu. Morda tudi zato, ker to mondeno zimsko športno središče v februarju gosti svetovno prvenstvo v alpskem smučanju.

Hoganov teran?

Sašo Dravinec , Primorske novice, 10. februar 2015

“V moji administraciji je oddelek, ki lahko ponudi slovenski strani vso pravno in tehnično podporo, da bi se rešilo to vprašanje,” je v mikrofon novinarja Branka Vrabca s TV Koper-Capodistria v Bruslju o hrvaški zagati s poimenovanjem terana povedal evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan. Slovensko in hrvaško stran je pozval, naj najdeta skupno rešitev.

Hoganov teran?

Štorklja za predsednika Republike Prlekije

Duša Podbevšek - Bedrač, Lipov list, februar 2015

Milan Belec, predsednik Etnološkega društva Künštni Prleki in Republike Prlekije je prejel najvišje priznanje Pomurske turistične zveze - kip štorklje. Nagrajenec je z družino in prijatelji začel oživljati krajevno tradicijo na območju Železnih dveri in Jeruzalemskih goric.

Izšel vodič po Sloveniji The Slovenia book štirih tujih novinarjev

Vodič The Slovenia Book - Top 100, foto: J. Platiše

13. februar 2015

V Slovenskem turistično informacijskem centru v Ljubljani je bila prvič predstavljena težko pričakovana knjiga The Slovenia Book - Top 100, ki je izšla v 3000 izvodih pri Iqbator d.o.o. V angleščini jo je napisala ekipa štirih tujih novinarjev: Yuri Barron iz Združenih držav Amerike, John Bills iz Walesa, Will Dunn iz Velike Britanije in James Cosier iz Avstralije, ki je sedem let obiskovala, fotografirala in izbirala 100 najljubših krajev v Sloveniji. V dobrem letu načrtujejo izdati še knjigo o Ljubljani.Vodič v elektronski obliki: tukaj.

Več

Odličnih športnikov ne znamo izrabiti v prid turizma

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik - Nika, 11. februar2015

V prihajajočih valentinovih dneh na Obali, še zlasti v Portorožu, pričakujejo večji obisk. Na vse bolj priljubljen praznik so se še posebno dobro pripravili v hotelih s programi sožitja za dva in v restavracijah s kulinaričnimi presenečenji. Valentinovo, pustovanje in šolske počitnice bodo že prva večja prelomnica v turističnem obisku Obale, kjer se turistična sezona začne z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki. Pogovor z Jadranom Furlaničem, direktorjem Turističnega združenja Portorož.

Z gospodom Hopsom čez Sredozemsko morje

Mankica Kranjec, Nedelo, 8. februar 2015

Če jima bo vreme naklonjeno, bosta čez slab teden dni veslača Marin Medak in Huw Kingston začela 2100 kilometrov dolgo veslaško ekspedicijo čez južno Sredozemlje. Slovenec in Avstralec, ki nameravata na dobrih sedem metrov dolgi in osemsto kilogramov težki barki v mesecu dni preveslati razdaljo med tunizijskim Hammametom in turško Antalyo, se že intenzivno pripravljata na pot.

Minister bi pobiral turistično članarino

Borut Perko, Slovenske novice, 7. februar 2015

S Cerarjevo izbiro Zdravka Počivalška iz Podčetrtka za gospodarskega ministra (šele po treh neuspešnih poskusih najti pravega) so zadovoljni v obeh zbornicah (obrtni in gospodarski), pa tudi iz političnih logov, niti esdeesovskih, ni bilo slišati veliko kritik. Ker ni politik, ki jih ne mara nihče več, nanj tudi javnost gleda s simpatijami. Počivalška večina razglaša za nekakšnega gospodarskega svetníka, mediji pa ga kot nekdanjega uspešnega direktorja Term Olimie, vedno pripravljenega na pogovor in brez dlake na jeziku, sploh imajo radi.

Minister bi pobiral turistično članarino

15. Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas

Janez Platiše, seniorji.info, 30. januar 2015

Letošnji 15. Sejem Alpe-Adria: Turizem inprosti čas, ki bo odprt do sobote 31. januarja, je na Gospodarskem razstaviščuv Ljubljani uradno odprl Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in posvetu.

15.Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas

Kulinarični vikend v Istri - Hrvaška, zanimiva 365 dni v letu

Peter Irman, Potovanja in stil, Zima 2014/2015

Hrvaška je že tradicionalno prva izbira slovenskih gostov. Večina turistov pozna hrvaško obalo le poleti in si niti ne predstavlja, da je lahko skok iz meglenih in hladnih slovenskih mest jeseni in pozimi prav posebno presenečenje. Turistični delavci so še posebej prijazni, vsakemu gostu se popolnoma posvetijo, pa tudi značilnega poletnega vrveža ni. Prav zato nas je, skupino slovenskih turističnih novinarjev, Hrvaška turistična skupnost povabila na ogled in kulinarično odkrivanje Istre, ki zadnje čase prav na tem področju prijetno preseneča.

Če prideš v Evropo, moraš priti v Slovenijo

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik - In, stran 4 in 5, 15. januar 2015

Ko govori o eni najbolj raznolikih kraških jam na svetu, Postojnski jami, odkrito pokaže, da jo čuti. Da je v krasotico podzemnega sveta zaljubljen. Je neponovljiva, pravi iskreno in velikodušno. In še: »Nikoli ne delam proti njej, nikoli nisem močnejši od nje.« Tako Marjan Batagelj, prvi mož družbe Postojnska jama, ki slovi ne le kot uspešen poslovnež, ampak tudi kot mož, ki zdrami vsa čustva - razen brezbrižnosti.

Naj mar turisti pridejo k nam peš?

Sašo Dravinec, Primorske novice, 13. januar 2015

Slovenski turizem v letošnjem letu potrebuje predvsem izostritev na številnih ravneh. Enako velja za več področij, ne nazadnje za politiko. Krpanje lukenj in izvajanje koncepta “če bo špičasto, bodo vile, če bo okroglo, pa lopata”, ne daje zagona, ki bi si ga želeli za bolj optimističen pogled na svet. Seveda vidimo, da plačevanje starih računov bremeni prihodnost. A nekega dne mora priti do obrata, do točke, ko lažnega zadovoljstva ne bo več vlivalo spoznanje, da gre morda komu še slabše.

Naj mar turisti pridejo k nam peš?

V modi so razkošni šotori v naravi, prvi »glamping« je v Švici

22. december 2014

Na nadmorski višini 1400 metrov sredi smrekovih gozdov so Švicarji nad naseljem Les Cerniers postavili nenavadne bivake, ki so pozimi beli, poleti pa jih prekrijejo z zeleno plahto. Imenujejo jih Beli podiji - Whitepod - ali kupole geometričnih oblik na lesenem odru, ki služi za razgledno teraso. Namenjeni so okolju prijaznemu turizmu in vendar gre za razkošje v naravi, katerega si vsak ne more privoščiti. Zategadelj se novost imenuje »glamping«, kar pomeni glamour-camping, kakor je turistični vodič razložil novinarjem.

Več

Kjer so doma srčni ljudje

Duša Podbevšek - Bedrač, Lipov list december 2014, st. 9

Med slovenskimi narodnimi kulinaričnimi dobrotami je tudi prekmurska gibanica. Ta odlična slaščica se je v pokrajini ob Muri uveljavila že v starih časih, bila je praznična in obredna jed. In med obiskom dežele številnih izvirov mineralnih in termalnih voda, ki poživljajo in vračajo življenjsko moč, kot so, recimo, Terme Sončni park Vivat v MoravskihToplicah, se vam ne more zgoditi, da vam je prijazni ljudje v dveh dneh ne bi ponudili vsaj šestkrat.

Kjer so doma srčni ljudje

Rojeva se novo protokolarno vino Fijet Slovenija

Duša Podbevšek - Bedrač, Lipov list, december 2014, st. 8

Mednarodna trgatev turističnih novinarjev, četrta po vrsti, je bila v delovno-radoživem vzdušju v vinogradih na Vipavskem v Podragi pri vinogradniku in vinarju Primožu Lavrenčiču.

Rojeva se novo protokolarno vino Fijet Slovenija

Pot miru od Alp do Jadrana povezuje ljudi in narode

Janez Platiše, portal seniorji.info, 12. december 2014

Letošnje leto je potekalo v znamenju 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Sedanjo turistično ponudbo in dogajanje pred stotimi leti uspešno povezuje Pot miru od Alp do Jadrana. Zato je bila v Kobaridu v organizaciji SPIRIT Slovenija organizirana tiskovna konferenca na, kateri je bilo večkrat poudarjeno, da Pot miru sedaj ljudi in narode povezuje, pred stotimi leti pa jih je razdvajala.

Pot miru od Alp do Jadrana povezuje ljudi in narode

Okusi na ostalinah vulkanov

Sašo Dravinec, Primorske novice, 7. december 2014

Štajerska je velika pokrajina, pravzaprav sta Štajerski vsaj dve, slovenska in avstrijska. Slednja je po površini druga največja med devetimi avstrijskimi zveznimi deželami, šteje nekaj več kot 1,2 milijona prebivalcev, njena prestolnica pa je Gradec, ki je drugo največje avstrijsko mesto. Avstrijska Štajerska je velika, nekoliko večja je od polovice Slovenije. Na severozahodu je povsem alpska dežela s svetovno znanim smučarskim središčem Schladmingom, na jugu in vzhodu pa je njena krajina podobna slovenski Štajerski.

Okusi na ostalinah vulkanov

Avstrijska smučišča preplavljajo vse številnejše oblike zabave

Malica na Turracher Höhe, foto: A. Podbevšek

4. december 2014

Štajerska, zeleno srce Avstrije, je pozimi, seveda v gorah predvsem bela in to je sezona, ko smučišča oživijo, k čemer prispevamo tudi Slovenci. Lani nas je bilo tam nekaj čez osem tisoč, a za nekaj čez tri odstotke manj kot prejšnja leta. Dežela pa vsako leto beleži vse več tujih gostov. In vsako sezono si turistični delavci izmišljajo nove, tudi hrupne zabavne in druge ponudbe, tako na smučišču kot drugje, saj samo radosti na smučeh niso več dovolj.

Več

Na Expo 2015 za obiskovalce slovenskega paviljona virtualna zrna ajde

Slovenski paviljon na Expu 2015, foto: SoNo arhitekti, Lumar

24. november 2014

Slovenija se bo na svetovni razstavi, ki bo prihodnje leto potekala od 1. maja do 31. oktobra v Milanu, predstavila z lastnim paviljonom, priprave na ta največji poslovno-gospodarski promocijski dogodek pa so v polnem teku, je na današnji predstavitvi nastopa naše države na Expu 2015 poudarila Jerneja Lampret, generalna komisarka Slovenije za svetovno razstavo v okviru agencije SPIRIT.

Več

Potujemo in se vračamo bogatejši

Ivan Botteri, Slovenian Traveller, številka 4 - jesen 2014, st. 10

Veliko nas je takšnih, ki zelo radi potujemo vbližnje in daljne kraje domovine in sveta. Vračamo se polni vtisov, včasih tudi neprijetnih, a vendarle postajamo bogatejši za novo izkušnjo, spoznanje in slike življenja, ki niso del našega vsakdanjika. Včasih na potovanjih doživimo veliko manj od pričakovanj in vendar nas nekaj žene na novo pot.

Potujemo in se vračamobogatejši

Kanarski otoki – Sreča v vulkanih Kanarskih otokov

Ivan Botteri, Slovenian Traveller, jesen 2014

Domačini pravijo, da so na »Srečnih otokih«, kot imenujejo svoj arhipelag, čeprav živijo nad živimi vulkani, ki lahko izbruhnejo kmalu za zastrašujočim podzemnim bobnenjem.

Makedonski vinarji so se predstavili v Ljubljani

Predstavitev makedonskih vin v Ljubljani

21. november 2014

Dan pred pričetkom 17. festivala slovenskih vin je v Dvornem baru v središču Ljubljane vinsko društvo Wines of Macedonia predstavilo makedonska vina. Popolne je bila prireditev namenjena strokovni javnosti, ki jo je vodil vrhunski mojster in poznavalec Bruno Gaberšek, ki sodeluje tudi pri organizaciji Festivala slovenskih vin. S svojimi najboljšimi belimi in rdečimi vini so se predstavile makedonske vinske kleti Bovin, Dalvina, Tikveš, Kamnik, Stobi, Skovin in Popov. Na predavanju so se strokovnjaki seznanili s kulturo in tradicijo vinogradništva v Makedoniji, spoznali geografske značilnosti predstavljenih vinskih kleti ter značilnosti njihovih vin. Zbrane je nagovoril tudi Tomi Dimitrovski, novi makedonski veleposlanik v Sloveniji.

Več

»Zimski užitki« avstrijske Koroške in Vzhodne Tirolske

Predstavitev avstrijske Koroške in Vzhodne Tirolske v Ljubljani, foto: A. Podbevšek

19. november 2014

Predstavniki turističnega marketinga avstrijske Koroške in Vzhodne Tirolske vsako leto tik pred zimo skličejo tiskovno konferenco v Ljubljani o novostih in dogajanjih na njihovih smučiščih. Korošci so prinesli kup prospektov, med katerimi izstopa lično tiskana in v slovenščini napisana zloženka »Zimski užitki«. V njej so nazorne skice vseh 23 koroških smučišč s podatki o samem kraju in o ponudbah, ki so na voljo poleg samega smučanja.

Več

Prinašajo novi igralci novo energijo?

Sašo Dravinec, Primorske novice, 18. november 2014

Bilo je v začetku maja leta 1972. Na griču Sv. Lovrenca med Portorožem in Lucijo je zrasel takrat najimenitnejši hotel nekdanje države.Tako kot vrsto hotelov v središču Portoroža, ga je zasnoval arhitekt Edo Mihevc. Otvoritve se je udeležil tudi jugoslovanski predsednik Tito. V ponosu portoroškega in jugoslovanskega turizma so visokim gostom stregli livrirani natakarji, s finega porcelana se je jedlo s pozlačenim priborom. V najboljših časih so v hotelu prenočili tudi veliki svetovni zvezdniki, filmarji Burt Lancaster, Carl Malden, Sam Peckinpah, šahista Bobby Fischer in Anatolij Karpov ter inkognito še zagotovo marsikdo, ki ga je v bližnji casino pripeljala igralniška strast. Al Bano je nekoč za svojo družbo v hotelski kuhinji kar sam skuhal špagete.

Prinašajo novi igralci novo energijo?

Glasba sveta v svetem mestu

Drago Vovk, Reporter, 17. November 2014

Za okroglo, dvajseto obletnico delovanja so prireditelji Womexa, največjega svetovnega sejma in srečanja ljudi, na različne načine povezanih z glasbo sveta, izbrali vrnitev v Španijo. Po Sevilli, od koder je Krištof Kolumb odpotoval na osvajanja in kjer so Womex pred leti izpeljali kar štirikrat, so za letos izbrali še eno slovito špansko mesto. Santiago de Compostela. Morda tudi zaradi božje pomoči, ki bi dogodku ter kasnejšemu delovanju in ustvarjanju lahko dala še kakšen preblisk ali vzgib.

Umetniki v Brdih poslikali vinske sode

Maša Gala, vizualna umetnica foto: A. Podbevšek

10. november 2014

"Le zakaj nam ne bi slikarski umetniki poživeli našo klet in poslikali lesene sode?«, so se vprašali pri vinarski hiši posestva Ščurek v Medani, ko jim je v goste prišlo šest priznanih umetnikov iz Nemčije in Slovenije. Rečeno, storjeno. Tako je bila tokratna petdnevna umetniška kolonija v Brdih nekaj posebnega.Pripravili so jo društvo MmmArt, vinogradnik Stojan Ščurek in nemško veleposlaništvo pri nas. Umetniki Maša Gala, Etko Tutta, Klemen Brun iz Slovenije in Anne Woelk, Xenia Fink in Carl Heinz Daxl iz Nemčije so se z veseljem lotili najprej hrastovih sodov, potem pa motivov v Brdih. Nekaj njihovih del ostane razstavljenih v Art houseŠčurek za eno leto. Okrašenih sodov umetniki seveda ne bodo vzeli domov, kajti v njih bo dve leti zorelo vino. Potem ga bodo ustekleničili in označili z etiketo poslikav vsakega umetnika posebej. »Vsakemu pripada petdeset steklenic vina in tako sem dobila svojo vinsko banko,« se je pohvalila mlada umetnica Maša Gala iz Ljubljane, ki je zraven pohvalila gostoljubje pri Ščurkovih in sploh ljudi v Brdih. (Albina P.)

Madžarska, dežela paprike

Z Madžarske se je nemogoče vrniti brez mlete ali posušene paprike, saj jo v raznovrstni embalaži, poslikani z etno vzorci, ponujajo na vsakem koraku. Foto: A. Podbevšek

23. oktober 2014

Starodavno, dobro ohranjeno mestece Kalocsa, ima sicer kar nekaj znamenitosti, tudi devet stoletij staro samostansko knjižnico, a slovi predvsem po papriki. Pravzaprav jo kar zavohaš, ko sestopiš iz avtobusa, ki najprej ustavi pred lično urejenim muzejem paprike s prodajalno te začimbe ter vrsto lesenih in keramičnih spominkov, okrašenih z motivi z njihovih narodnih noš in še s strokom rdeče paprike, svetovno znano blagovno znamko Madžarske.

Več

Bilbao, mesto muzejev in umetnosti

Drago Vovk, Reporter, 20. oktober 2014

Čeprav je običajno skoraj vse o kakšnem kraju zapisano tudi na svetovnem spletu, pa v knjigah in papirčkih, namenjenih turistom, je vedno koristno, če se o tem in onem pogovorimo tudi z domačini, saj znajo običajno prav oni povedati ali pokazati stvari, ki jih ni moč najti v uradnih zapisih. Španski Bilbao je zelo zanimivo mesto. V novejšem času so ga svetovno znani arhitekti dogradili in danes si njihove stvaritve ogledujejo in jih koristijo obiskovalci z vseh koncev sveta.

Obertauern se bo tresel v ritmu Beatlesov, ker so pred pol stoletja tam snemali film

Predstavnika turistične zveze Obertauerna Helmut Ebner in Alexandra Rokossa, foto: A. Podbevšek

9. oktober 2014

Današnje trženje je vse bolj domiselno, predrzno, včasih na meji med razumom in norostjo, a deluje. V znanem avstrijskem smučišču Obertauern so tokrat »udarili« s proslavo petdesete obletnice snemanja filma o slavnih Beatlesih na snegu z naslovom njihove uspešnice Help - Na pomoč.  Kakor so povedali na tiskovni konferenci v Ljubljani in razdelili informacije v slovenščini, bo celotna smučarska sezona v znamenju teh najslavnejših »kuštravcev«. Začelo se bo na otvoritvi 29. novembra, ko bodo na prostem nastopila skupina The Backwards band s pevcem Gabalierjem, se razume, da predvsem s posnemanjem Beatlesov. Gore Obertauerna se bodo tresle v teh ritmih vso zimo, 17. marca pa bo na sporedu še muzikal »All you need is love« - in sneg, dodajajo prireditelji. No, vmes bodo imeli svojo parado »hudi« parklji, odvijal se bo teden pršiča, teden Bobbyjeve snežne pustolovščine za otroke in nazadnje še najbolj množična prireditev - iskanje zaklada, zakopanega v snegu.

Več

Fijetova žametna penina

Janez Živič, direktor Kmečke zadruge Krško, pod streho katere spada  Vinska klet Krško in Drago Bulc, predsednik FIJET Slovenija s prvo steklenico žametne penine. Foto: D. Podbevšek - Bedrač

Duša Podbevšek - Bedrač, Lipov list, oktober 2014, stran 8

V grajskem poslopju, kjer so nekoč prebivali grofje Auerspergi, oziroma v tamkajšnji grajski kleti je bil pred kratkim prav poseben dan: pod strokovnim vodstvom tehnologa Rudija Kosa in ostrim očesom direktorja Vinske kleti Krško Janeza Živica so polnili Fijetovo žametno penino. Mednarodna trgatev turističnih novinarjev, ki je bila lani na Raki pri Krškem, je s tem dejanjem dobila svoj epilog: nekaj več kot sto steklenic prve žametne penine v Sloveniji avtohtone trte, ki je najstarejša na svetu, saj šteje več kot štiri stoletja.

Več

Madžarski konji, kralji stepe

Albina Podbevšek, revija O konjih, oktober 2014 (st. 50 in 51)

Ko sem na hipodromu sredi neskončne ravnine blizu mesteca Kalocsa gledala predstavo s konji, sem kmalu razumela madžarskega novinarskega kolega, ki me je pred tem opozoril, da so konji na Madžarskem kot avtomobili Ferrari (s figuro konja na znački) za Italijane. Seveda, njihovi predniki so pred tisoč leti prav na konjih prijahali na današnje ozemlje ob Donavi.

Zorenje vina tudi z energijo iz vesolja

Primož Lavrenčič pred betonskima sodoma jajčaste oblike v svoji vinski kleti, foto: A. Podbevšek

Vipavski vinogradnik Primož Lavrenčič je prvi v Sloveniji, ki je v klet postavil dva betonska soda jajčaste oblike. To je novost v svetu vinarjev, ki tradicionalno pridelavo vina povezujejo s sodobno tehnologijo. Sodi so običajno leseni ali iz nerjavečega jekla, zdaj pa prihajajo na plan še betonski. Vsak posamezni material po svoje vpliva na zorenje vina. In kaj je prednost betona? »Letos smo se odločili za prehod iz certificiranega biološkega pridelovanja vin v prav tako certificirano biodinamično pridelovanje zaradi pretoka energij. Tako imam zdaj prva dva betonska soda jajčaste oblike. To je najpopolnejša oblika narave, ki s svojim ošiljenim vrhom bolj privablja energijo iz vesolja kot iz Zemlje. Poleg tega beton ne vsebuje ne kovine ne kemičnih dodatkov. Notri zdaj zorita Malvazija in Rebula,« je razložil vinogradnik s fakultetno agronomsko izobrazbo, ki uspešno nadaljuje družinsko vinogradništvo na Posestvu Burja blizu Podnanosa. Med nagradami za dobra vina ima tudi prestižno zlato medaljo revije Decanter World Wine, ki vsako leto ocenjuje vina z vseh koncev sveta v Londonu. Primož Lavrenčič je na letošnjo trgatev povabil tudi novinarje združenja FIJET - med njimi so bili tudi kolegi iz tujine - in bo iz nabranega grozdja pridelal približno tristo litrov protokolarnega vina World Travel Press Wine. (A. Podbevšek)

Skrivnosti Landarske jame v Furlaniji

8. september 2014

Kraški svet s svojimi podzemnimi jamami je že vse od prazgodovine služil ljudem in živalim bodisi za bivanje, kot začasno zatočišče ali kot svetišče. Takšna je Landarska jama (italijansko Grotte d/Antro) v hribu nad Nadižo v Furlaniji, v kateri je cerkvica iz 15. stoletja, posvečena svetemu Ivanu Landarskemu. Zraven so iz kamna izklesane figure in zapis iz 9. stoletja, ki pričajo o prvotnem, najbrž slovanskem svetišču. A prvi prebivalci so bili jamski medvedi, kasneje pa tudi puščavniki in menihi. Skozi jamo teče voda, nima pa kapnikov.

Več

V Londonu so belokranjska vina dobila tri medalje

Jože Cajnar, direktor Kmetijske zadruge Metlika, foto: A. Podbevšek

1. september 2012

Belokranjska vina se vse bolj uveljavljajo ne le doma, ampak tudi zunaj naših meja. Tako so se letos že tretjič izkazala v Londonu, kjer svetovno priznana revija Decanter ocenjuje evropska vina. Na mizah številnih ocenjevalcev se je letos junija zvrstilo kar 15 tisoč raznovrstnih vin, med njimi trojica iz Vinske kleti Metlika. S srebrno medaljo se je okitila modra frankinja, bronasti pa sta si prislužila Kolednik Sauvignon jagodni izbor in doma zelo cenjena Metliška črnina, ki velja za kraljico slovenskih vin. Nenavadno je, da so belokranjska vina že predlani in lani v Londonu opozorila nase z obakrat nagrajenim rumenim muškatom, suhim jagodnim izborom. Na raznovrstnih vinskih sejmih doma na Hrvaškem in v Srbiji so si zadnja leta nabrali že toliko nagrad, da se upravičeno lahko pohvalijo, da so zelo uspešni pri pridelavi vin in tudi z nalepkami vzbujajo pozornost. Kakor je povedal na tiskovni konferenci na ljubljanskem gradu Jože Krajner, direktor Kmetijske zadruge Metlika, so zelo ponosni tudi na svojo organiziranost v tej zadrugi, ustanovljeni že leta 1909. »Imamo sposobne ljudi, saj smo med prvimi začeli pridelovati vina rose in ledeno vino. Naše prvo plemenito vino je Metliška črnina, ki sodi med najboljša tudi v evropskem merilu,« je še dodal. (A. Podbevšek)

Oživljanje tradicionalne ljubljanske kuhinje

1. julij 2014

V restavraciji Strelec na Ljubljanskem gradu so pred kratkim predstavili knjigo o starožitnih jedeh naše prestolnice, ki jih na pobudo Turizma Ljubljana gostinci počasi spet oživljajo pod blagovno znamko Okusi Ljubljane. Ko so udeleženci pokušali slasten goveji rep, ki se je poprej kuhal in pekel dvanajst ur, so jih presenetili operne pevke in pevci zavoda Bunker z donečimi arijami, prijetnimi za ušesa. Med njimi je izstopala sopranistka Katja Konvalinka, vnukinja nekdanjega znanega opernega pevca Friderika Lupše. Potem so se predstavili kuharski mojstri Janez Bratovž s skutnimi palačinkami s pehtranom, Igor Jagodic z govejim repom in praženim krompirjem ter Andrej Kuhar, ki je pripravil mušelne.

Več

V tunikah po stari Emoni

Katja Ertl, Večer, 18. maj 2014

Ave, ave!, so zbadljivo klicali za nami, ko smo se v ohlapnih platnenih tunikah kakšnih sto metrov stran od Prešernovega trga izkrcali z Barjanke. Še sreča, da smo že med plovbo s turistično ladjico po Ljubljanici iz replike rimskih posodic srknili nekaj požirkov opojnega napitka.

Kelebija kot mali raj za vojvodinske lipicance

Drago Bulc, Slovenske novice, 15. maj 2014

Čeprav je kobilarna lipicancev Kelebija na srbsko-madžarski meji v bližini Subotice lani praznovala šele 20-letnico, je vzgojila že veliko odličnih belih lepotcev.

Donava poje jim

Drago Bulc, Slovenske novice, 8. maj 2014

Skoraj točno na sredini, točneje na 1408. kilometru najdaljše ulice v Evropi, kakor nekateri imenujejo najdaljšo evropsko reko Donavo, in nasproti hrvaškega Vukovarja leži starodavno vojvodinsko mestece Apatin. Ime je dobilo ob prihodu Slovanov, ki so opatijo poimenovali kar Apatin.

2000 let stare rimske zgodbe

Silverka Lesjak Klapš, Horizont, 10. maj 2014

Ptuj, eno najstarejših slovenskih mest, v pokrajini ob Dravi in med vinorodnimi goricami, je razcvet doživel v času Rimljanov, ko je štel več kot 40 tisoč prebivalcev. Danes si na Ptuju ta čas želijo ponovno obuditi, tudi s pomočjo Rimskih iger, ki poleg Kurentovanja mesto postavljajo na zemljevid velikih evropskih etnoloških prireditev.

Emonke so k mizi sedle, Emonci legli

Emonke so k mizi sedle, Emonci legli

Katja Ertl, Večer, 3. maj 2014

»In vino veritas« smo po stari rimski navadi zaklicali v en glas, ko so nas med študijskim obiskom ob 2000. Obletnici nastanka Emone posedli organizatorji, Turizem Ljubljana. V zrak smo povzdignili glinene čaše in jih počasi pritisnili k ustom.

Pozdravljeni dva tisoč let v zgodovini!

Mankica Kranjec, Nedelo, 27. april 2014

»Salvete, grati nobis Emonam venitis!« Pozdravljeni, dobrodošli vi, ki ste prišli k nam v Emono, bi nas pred dva tisoč leti pozdravili pri enem od vhodov, ki so vodili v rimsko kolonijo Julio Emono.

Pozdravljeni dva tisoč let v zgodovini!

Emona 2000

Peter Močnik, Radio Slovenija - 1. program, 23. april 2014

Stari Rimljani, ki so na levem bregu Ljubljanice postavili mesto, si najbrž niso mislili, da bo 2000 let kasneje, na tem istem mestu stalo moderno mesto, ki se mu bo reklo Ljubljana in katerega prebivalci bodo visoko cenili njegovo dediščino.

Emona 2000

Slovenski smučarski muzej

Peter Močnik, Radio Slovenija, april 2014

Slovenski smučarski muzej

Ave in raj z vestalkami

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik, 23. april 2014

Gaude sorte tua. (Veseli se svoje usode.) Pisalo se je leto 14 pred našim štetjem.

Peklenski otoček za razvajanje

Drago Bulc, Slovenske novice, 17. april 2014

Veliko Slovencev se po dolgoletni tradiciji že za veliko noč odloči za počitnice na morju. Še posebno če ta pade skoraj v prvomajske praznike. Še več jih bo letos povezalo dan upora proti okupatorju in veliko noč na eni strani ter prvi maj na drugi. S tremi dnevi dopusta ste tako prosti kar devet dni.

Nemčija je z 38 spomeniki na Unescovem seznamu svetovne dediščine na tretjem mestu v Evropi

16. april 2014

Glede na to, da ima Nemčija 38 krajev, ki so uvrščeni na Unescov seznam kulturne, naravne ali nesnovne svetovne dediščine, je za nosilno temo svojih letošnjih turističnih promocijskih aktivnosti Nemška turistična organizacije določila prav svojo Unescovo svetovno dediščino. Kot sta povedali na današnji novinarski konferenci veleposlanica Nemčije v Sloveniji dr. Anna Elisabeth Prinz in Maja Horvat, vodja predstavništva Nemške turistične organizacije v Sloveniji, je cilj promocijskih aktivnosti povečati prepoznavnost teh spomenikov in seveda povečati število turistov, ki se bodo za obisk Nemčije odločili prav zaradi njih. Že zdaj je ta motiv za obisk pomemben, saj se je denimo lani nekaj manj kot 40 % tujih gostov za obisk Nemčije odločilo prav zaradi kulturnih znamenitosti.

Več

Obnovljena Matjaževa bajta šteje 150 let

14. april 2014

V vasi Paha nad Otočcem so nedavno odprli imenitno obnovljeno Matjaževo domačijo, namenjeno izletnikom. Že na daleč izstopa s svojo ljubko tradicionalno arhitekturo in s streho, pokrito s slamo. Vsa notranja oprema skupaj s kletjo v živi skali je avtentična in prikazuje življenje nekdanjih kajžarjev sredi dolenjskih vinogradov.

Več

Urbane čebele na travniku BTC City Ljubljana

14. april 2014

Kranjske čebele so po zaslugi družbe BTC in Čebelarske zveze Slovenije dobile domovanje tudi na travniku ob Vodnem mestu Atlantis. Kot je na otvoritvi čebelnjaka pred nekaj dnevi povedal predsednik uprave BTC Jože Mermal družba BTC v partnerskem projektu s Čebelarsko zvezo Slovenije želi pomagati ogroženi kranjski čebeli tudi v urbanih okoljih. Prav zato so začeli nov projekt Pomagajmo čebelici v mestu.

Več

Vino v službi turizma

Drago Bulc, Slovenske novice, 10. april 2014

Težko je reči, ali je Verona po svetu bolj znana po opernem festivalu v stari rimski areni ali po mednarodnem vinskem sejmu. Po obisku 48. Vinitaly zaradi velike gneče že na avtocesti nekaj deset kilometrov pred mestom in še posebno pred sejmiščem lahko rečemo, da je sejem gotovo bolj obiskan kot poletne predstave.

Kulinarična odisejada po otoku Hvaru, hrvaški Madeiri

Hvar z umirjenim spomladanskim utripom, foto: C. Potočnik

9. april 2014

Pred kratkim je na otoku Hvaru potekalo srečanje članov hrvaškega Kluba Gastronaut, njegovim članom je skupno prizadevanje za kakovostno in sodobno gastronomsko ponudbo, njeno promocijo in vključevanje lokalno pridelane hrane v hrvaške restavracije. Udeležili smo se ga tudi člani FIJET Slovenija. To je bila tako priložnost za odkrivanje umirjenega življenjska ritma na Hvaru v toplih spomladanskih dneh, ko otoka še ne preplavijo turisti, kot tudi za spoznavanje tega, kaj imajo gostu ponuditi lokalni hvarski pridelovalci, restavracije, kuharji in vinarji.

Več

Novinarji smučarji na svetovnem srečanju v Švici

3. april 2014

Tokratno, že 61. Svetovno srečanje novinarjev smučarjev, združenih v SCIJ, so pripravili Švicarji v smučarskem središču Champery. Med dvema stotinjama udeležencev je bilo tudi dvanajst Slovencev, ki so se predstavili v kapah in šalih naših olimpijcev v Sočiju

Več

V Koloradu vihrajo tudi naše trobojnice

Drago Bulc, Slovenske novice, 3. april 2014

Niso tako redki smučarji, ki so previjugali vse najbolj znane proge v Alpah. Zato je povsem normalno, da si vsaj enkrat v življenju želijo smučati tudi na katerem od svetovno znanih pobočij na drugi strani Atlantika, v Kanadi ali ZDA.

Obula si je velike čevlje

Duša Podbevšek - Bedrač, Dnevnik, 1. april 2014

Petra Stušek, izkušena turistična strokovnjakinja, je nova direktorica Turizma Ljubljana. Slovensko prestolnico dobro pozna, pravijo, da jo čuti.

Spoznali smo čudežen lek

Duša Podbevšek - Bedrač - Hopla, 31. marec 2014

"Z Dnevnikom - DNK in v organizaciji Kompasa sva bila že velikokrat na izletu, vselej sva doživela novo zgodbo in se vrnila zadovoljna. To je ob dejstvu, da v Petrčanah še nisva bila nikoli, pretehtalo, da sva se odločila tudi za ta izlet. Sva navdušena, še bova šla, nikar ne ukinite te vaše akcije z DNK na izlete!" Tako Jože in Marjeta Parkelj iz Ljubljane, potnika od skoraj dvestotih naročnikov naših edicij, ki so štiri dni uživali v severni Dalmaciji na izletu Pozdrav pomladi.

Spoznali smo čudežen lek

Temeljni kamen za turne junake

Drago Bulc, Slovenske novice, 27. marec 2014

Na poti proti najbolj znanim smučiščem v Skalnem gorovju je Denverju, glavnemu mestu Kolorada, najbližji Keystone. Po avtocesti, ki se vije prek 2700 metrov visokega prelaza, je z denverskega mednarodnega letališča samo uro in pol vožnje.

Za snežne sladokusce

Drago Bulc, Slovenske novice, 20. marec 2014

Če bi prevedli Steamboat, ime enega največjih smučišč v Skalnatem gorovju v ameriški zvezni državi

Kolorado, bi smučali na Parniku.

Turisti tja, kjer so čarovnice doma

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 13. marec 2014

Na Gregorjevo, ko se ptički ženijo, spet oživi Dežela pravljic in domišljije s kočo pri čarovnici v Olimju v Podčetrtku. In da je že nared za ogled s sprehodom po gozdu ob šumenju potočka in ptičjega petja, se je prepričal republiški Turistični drobnogled (TD) Turistične zveze Slovenije. Do knjižnih junakov in tistih iz pravljic, torej srečanja s Kekcem, Martinom Krpanom, Sneguljčico… in muzeja Korenčkovih, ki razkriva, kako sta živela dedek in babica pred sto leti, poslej iz Olimja vodi nova asfaltirana cesta. "To je še ena od novih pridobitev v naši občini", ponosno pove župan Peter Misja in spomni, da je bila vas Olimje že dvakrat proglašena za najlepše urejeno vas v Evropi v mednarodnem tekmovanju Entente Florale.

Turisti tja, kjer so čarovnice doma

Ambasadorka turizma v pravem pomenu besede

Drago Bulc, Slovenske novice, 13 marec 2014

Medtem ko se naši diplomatski predstavniki v tujini po navadi držijo ozkih okvirov diplomacije, se nekateri vendarle zelo uspešno predstavijo javnosti v podobi simpatičnih promotorjev slovenskega turizma. Med zadnjimi, ki sem jih opazoval ob najrazličnejših promocijskih nastopih, se je minuli teden na Mednarodni turistični borzi najbolje odrezala naša veleposlanica v Nemčiji Marta Kos Marko.

Kraji za zlate čase

Drago Vovk, 10. marec 2014

Potem ko je iz Ljubljane pricurljala vest, da glasbenega festivala Rock Otočec ne bo več, je nekaj izumiteljev in prirediteljev prvega festivala s tem imenom, prvi je bil leta 1976, pokukalo na internet, da vidi, kje je v tistem trenutku najbližji glasbeno močan festival podobne glasbe, kot je bila otoška. Novomeška štiriperesna deteljica, ki raste in se žlahtno prepleta že več kot štiri desetletja, je bila prav hitro - na Floridi. Sunshine Music and Blues festival je ponujal dokaj zanimiv spored, Florida pa zagotovljen turistični utrip.

Kraji za zlate čase

Ljubljanski grad: Skozi zgodovino po 92 stopnicah

Mankica Kranjec, Nedelo, 9. marec 2014

Grič je bil naseljen že v 12. st. pr. n. št., v prejšnjem pa je bila tam živahna grajska republika.

Ljubljanski grad: Skozi zgodovino po 92 stopnicah

Italijane so letos navdušili Kamničani

Drago Bulc, Slovenske novice, 6. marec 2014

Vsem, ki se ukvarjajo s turistično promocijo, je že dolgo znano, da je med vsemi (ne)plačanimi oglasi najbolj učinkovit članek, ki ga o nekem kraju ali deželi napiše ugleden turistični novinar.

Posipanje s pepelom ali pa na slanikovo pojedino

Duša Podbevšek - Bedrač, 5. marec 2014

Danes se začenja popustni post in kot je v ljubljanskem Grand hotel Union tradicija že 89 let, so kuharski mojstri pripravili pravo pašo za oči na razstavi (brez vstopnine) postnih dobrot , na slanikovi pojedini pa pokušino 70 različnih ribjih jedi. V hotelu, ki bo 28. oktobra slavil 109 let od odprtja, se bo danes že sedmič zgodilo tudi kulinarično tekmovanje, na katerem se bo pomerilo 25 kuharjev iz Slovenije in tujine. Zmagovalce tekmovanja bodo razglasili ob 16. uri, ko bodo prejeli priznanja, odličja in nagrade za najboljše kulinarične dosežke letošnje slanikove pojedine.

Posipanje s pepelom ali pa na slanikovo pojedino

Slovito kulinarično ozvezdje

Katja Ertl, Bonbon, 4. marec 2014

Slovenski kuharski mojstri nanje še čakajo, a tisti, ki jih imajo, pravijo, da je z njimi kot z ljubeznijo - zgolj od njih ni mogoče živeti. Vsaj ne na dolgi rok. Tisti, ki so jih izgubili, pa občutke izgube primerjajo z žalostnim koncem ljubečega razmerja. Tragični trenutek, ko je še "vražjemu chefu" Gordonu Ramseyju po licu spolzela solza. Kljub nemalo kritikam in pomislekom o verodostojnosti rangiranja restavracij pa Michelinove zvezdice že več kot eno stoletje, po tem ko so podelili prvo, veljajo za eno najprestižnejših kulinaričnih nominacij.

Ugasnila bleščava, prekrili so jo spomini

Jože Jerman, Večer - Potovanja, 1. marec 2014

Salzburg se rahlo posmehuje Mozartu, za katerega pravijo, da je bil silno grd in zaljubljen v Dunaj.

Val Thorens naj smučišče na svetu

Drago Bulc, Horizont, marec 2014, st. 39 - 43

Tam, kjer danes na nadmorski višini 2300 metrov leži turistično naselje s 25.000 ležišči, obkroženo s 150 hektarji smučišč, na katerih je kar 78 prog in 32 žičnic, ki smučarje prepeljejo z 2000 na 3220 metrov, so bili pred štirimi desetletji samo visokogorski planinski pašniki. Zahvaljujoč vizionarstvu in pionirskemu duhu nekaterih posameznikov, je v visokogorju Savojskih Alp v 40 letih nastalo eno najbolj edinstvenih smučišč ne le v Franciji in Evropi, temveč tudi na svetu.

Kjer sonce poljubi morje

Hopla, Duša Podbevšek - Bedrač, 28. februar 2014

Zimske šolske počitnice se zaključujejo, hrvaški turistični delavci pa že vabijo v svojo deželo na oddih za prvomajske praznike in poletne počitnice. Tokrat so v Ljubljano na njihovo turistično predstavništvo v Ljubljani pod vodstvom Gorana Blažića prišle tri prve dame turistične ponudbe Crikveniško-vinodolske riviere Marijana Biondić, Iris Bruketa in Ivona Tatalović.

Kjer sonce poljubi morje

Od začetnikov do šampionov

Drago Bulc, Slovenske novice, 27. februar 2014

Za smučišče Innerkrems na Koroškem pravzaprav ve le malo slovenskih rekreativnih smučarjev. Zato pa je toliko bolj priljubljeno pri naših južnih sosedih, saj si ga je že pred leti za svoj glavni vadbeni teren izbrala družina Kostelić.

Na največjem slovenskem smučišču zunaj domovine

Drago Bulc, Slovenske novice, 20. februar 2014

V teh dneh, ko so pri nas šolske počitnice, bi na enem samem smučišču zunaj domovine težko

našli toliko slovenskih smučarjev, kot jih te dni lahko vidite v bližnjem furlanskem smučišču Forni di Sopra. To je jasno že po prevladujočih registrskih tablicah avtomobilov iz vseh delov Slovenije. Največ pa jih je, seveda ne po naključju, z oznako KP.

Zakaj tako čudovitega jezera ni na zemljevidu Slovenije?

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 27. februar 2014

V času obiska republiškega Turističnega drobnogleda (TD) Turistične zveze Slovenije so si prebivalci Planinskega polja že malce oddahnili - gladina poplavnih voda je namreč začela upadati. "Upajmo, da je najhujše mimo", z optimizmom pove domačin Janez Milavec s Planine 44. Tako kot on so tudi ostali domačini optimistični, prav vsi so dobre volje - "moramo biti, če hočemo zdržati", čeprav noč in dan dežurajo, ali še delajo vse črpalke, da voda ne udari čez več metrov visoke nasipe, s katerimi so si zavarovali tisto, kar se je sploh dalo.

Zakaj tako čudovitega jezera ni na zemljevidu Slovenije?

Sezona za pozabo

Božo Zorko, Večer, 21. februar 2014

Po toplem začetku zime je prišla še žledna ujma. Zadnji teden je obetal vsaj spodobno smuko med počitnicami, a so se temperature spet povzpele. Hotelirji in žičničarji bijejo plat zvona.

Slovenija 11. najlepša država na svetu

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 20. februar 2014

Skoraj 2,1 milijarde evrov so potrošili tuji turisti v Sloveniji na zasebnih in poslovnih potovanjih v minulem letu, kar je za slabe tri odstotke več kot leto prej. " V slovenskem turizmu je torej po dosedanjih podatkih Banke Slovenija in republiškega statističnega urada rekordno leto", poudarjajo na Slovenski turistični organizaciji - STO.

Slovenija 11. najlepša država na svetu

Turistični oskar za Postojnsko jamo

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 19. februar 2014

Svečana podelitev Zlatega jabolka, ki je zelo pomemben dogodek za turistično promocijo Slovenije, saj se ga bodo udeležili številni novinarji iz tujih držav, je prestavljen. Zgoditi bi se moral v Postojni v marcu, a je zaradi odstranjevanja posledic ledene ujme prestavljen na mesec maj. Zlato jabolko ali turistični oskar, ki je najvišje priznanje za vrhunske dosežke v turizmu, bo prejela družba Postojnska jama.

Turistični oskar za Postojnsko jamo

Dobra počitniška zasedenost naravnih zdravilišč in terem

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 17. februar 2014

"V naravnih zdraviliščih in termah so programi med tokratnimi šolskimi počitnicami bogatejši in bolj prilagojeni za cenovno občutljive skupine. In v nekaterih imajo že v tem tednu boljši obisk, kot so ga imeli lani v počitniških dneh. To nas ob dejstvu, da smo v drugi polovici lanskega leta in v minulem mesecu zaznali rahel pozitiven trend prihodov gostov, navdihuje z zmernim optimizmom", pravi Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.

Dobra počitniška zasedenost naravnih zdravilišč in terem

Pet zvezdic visoko pod zvezdami Alp

Drago Bulc, Slovenske novice, 13. februar 2014

Medtem ko pri nas v zimskošportnih središčih hotelom samo spreminjamo imena, kot denimo Prisanku ali Larixu v Kranjski Gori, ali jih celo zapiramo, kot denimo hotel Kanin v Bovcu, drugod v Alpah stare hotele obnavljajo in jim hkrati zvišujejo kategorijo. V najbolj mondenih središčih pa gradijo tudi nove.

Tina Maze na platnu pred očmi Georga Clooneya

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 13. februar 2014

V Berlinu bo zlata olimpijka Tina Maze osrednji lik promocijskih aktivnosti Slovenske turistične organizacije - STO še do 16. februarja, ko se bo zaključil mednarodni filmski festival Berlinale 2014. Dejstvo je, da je STO v pravem času z velikim oglaševanjem Slovenije s Tino Maze zadela v polno!

Tina Maze na platnu pred očmi Georga Clooneya

Francoski družinski smučarski paradiž

Drago Bulc, Slovenske novice, 6. februar 2014

S 600 kilometri prog in 172 žičnicami na osmih povezanih smučiščih v treh dolinah, ki se raztezajo na površini 200 kvadratnih kilometrov in na nadmorski višini od 1100 do 3230 metrov, je regija Tri doline v osrčju Savojskih Alp v Franciji največje smučišče na svetu.

Z vodnikom Slovenija poskočno po – Sloveniji

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 10. februar 2014

"Slovenci smučajo že od 17. stoletja, zato ne preseneča, da je najpriljubljenejši šport v državi ter da je Slovenija dala nekaj zmagovalcev olimpijskih iger…", med drugim predstavlja našo deželo knjiga pod naslovom Slovenija, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga. Tako se je priljubljeni zbirki priročnih turističnih vodnikov Svetovni popotnik pridružila še Slovenija, v prevodu Mojce Vodušek, glavnih dveh avtorjev Jonathana Bousfielda (njegovo prvo delo, povezano s potovalnimi vodniki, je bilo raziskovanje za vodnik po nekdanji Jugoslaviji) in Jamesa Stewarta, ki se že dobro desetletje ukvarja s potovalnim novinarstvom.

Z vodnikom Slovenija poskočno po - Sloveniji

Marakeš – čarobno mesto sredi puščavskega peska

Albina Podbevšek, Nedelo, 8. februar 2014

Zrasel je iz pustinje v čarobno zeleno velemesto, v katerem so si vsi vladarji zgradili razkošne palače. Marakeš ohranja dušo in doživlja turistični razcvet. Že sloviti Winston Churchill ga je imel za najlepše mesto na svetu in kljub množici sodobnih betonskih zgradb in kake odvečne smeti s starodavnimi palačami, vrtovi in mošejami še vedno ohranja svojo dušo.

Marakeš - čarobno mesto sredi puščavskega peska

Svetovna krasotica Postojnska jama spet odprta

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 7. februar 2014

Vremenska ujma ni prizanesla niti okolici Postojnske jame, ki je spet odprta za obiskovalce. Svetovna krasotica ni bila zaprta zaradi izpada električne energije, temveč zaradi nevarnosti lomljenja vej in dreves na cesti, parkirišču in peš poteh, ki vodijo do vhoda v jamo. Družba Postojnska jama ima namreč že trideset let svoj agregat za potrebe tako jame kot Jamskega dvorca in upravne zgradbe.

Svetovna krasotica Postojnska jama spet odprta

Tina Maze v Berlinu in Sočiju

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 6. februar 2014

Ob napovedih posameznih tiskovnih agencij, da naj bi Tina v Sočiju osvojila do štiri olimpijske kolajne, je Slovenska turistična organizacija - STO z današnjim dnem začela v Berlinu veliko oglaševanje Slovenije. Seveda s Tino Maze, še vedno aktualno žensko svetovno smučarsko prvakinjo. Oglaševanje se bo odvijalo na trgu Potsdamer Platz in v Sony Centru, da je v tem časovnem terminu, pa ni nikakršno naključje. Danes se namreč začenja mednarodni filmski festival Berlinale 2014, oglaševanje sovpada tudi z olimpijskimi igrami v Sočiju.

Tina Maze v Berlinu in Sočiju

Turizem in svetovni splet

Božo Zorko, Večer, 1. februar 2014

Svetovni splet postaja (morda bolje, je že) nepogrešljivo prodajno in reklamno orodje. Tudi v turizmu. Kdo med vami ne brska po spletu, preden se kam odpravi, išče ponudbe agencij, hotelov, letalskih prevoznikov ali pa samo podatke, kaj je v državi in kraju, kamor potujete, zanimivo. In priznati je treba, da se skoraj vse najde. Le čas si je treba vzeti in potrpežljivo vnašati besede v brskalnike, da vam prikažejo, kar želite.

Borut Pahor prijetno presenetil z obiskom sejma Alpe Adria

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 30. januar 2014

"Da smo izbrali pravi slogan, nam potrjuje sleherni dan. Dejstvo je, da sindikalnih izletov, kot so bili nekdaj, ni več, zato smo se odločili zasnovati in organizirati tematske izlete. Denimo za gasilce, ki izbirajo poti od Dolenjske do Budimpešte, za vinogradnike jih imamo kar 30 v različnih smereh, za ljubitelje glasbe… In uspelo nam je z izleti, ki vključujejo različne delavnice, na primer Ali je stres vaš sovražnik ali prijatelj. V Sloveniji vlada apatija in smo izkoristili to priložnost s teorijami dobrih praks." Tako je zbrane nagovoril Matjaž Pavlin, direktor Kompasa Novo mesto, na predstavitvi njihove pestre ponudbe na sejmu Alpe Adria Turizem prosti čas, ki je še danes, jutri in v soboto odprt na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.

Borut Pahor prijetno presenetil z obiskom sejma Alpe Adria

Četrtek je dan za tržnico nad oblaki

Drago Bulc, Slovenske novice, 30. januar 2014

Ob koncu minulega leta, torej na začetku zimske turistične sezone, smo pisali o prvi razglasitvi in podelitvi nagrad najboljšim svetovnim smučarskim središčem, ki je bila v Kitzbühelu. V tem mondenem avstrijskem središču, ki so ga imenovali za najboljšega v Avstriji, so najbolj laskavo priznanje prisodili francoskemu Val Thorensu.

Napoleon Bonaparte je bil zaljubljen v Idrijčanko

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 28. januar 2014

Napoleon Bonaparte je imel eno od svojih ljubic v Idriji, ime ji je bilo Eva Lucija Cecilija Viktorija Emilija Kraus, ve povedati uglajen domačin Idrijčan gospod Nikolaj. In pokaže, v kateri hiši je ta neverjetna ženska - "če je osvojila samega Napoleona!" - domovala. Nikolaj je eden od Idrijčanov, ki je živa enciklopedija Idrije, mesta, ki se ponaša s kar nekaj pomembnimi nazivi. In Idrija je bila cilj tokratne poti republiškega Turističnega drobnogleda (TD) Turistične zveze Slovenije.

Napoleon Bonaparte je bil zaljubljen v Idrijčanko

Slovenci najštevilčnejši tuji gosti v Beogradu

Direktor Turistične organizacije Beograd Miodrag Popović in veleposlanik Republike Srbije v Sloveniji Aleksandar Radovanović (od leve), Foto: C. Potočnik

Beograd je po besedah direktorja Turistične organizacije Beograd Miodraga Popovića, lani obiskalo 36.000 slovenskih turistov, kar jih uvršča na prvo mesto med tujimi obiskovalci srbske prestolnice in je zato seveda Slovenija zelo pomemben trg za beograjski, pa tudi srbski turizem. TO Beograd danes in jutri sodeluje na Conventi, poslovni borzi ponudnikov kongresnih storitev v JV Evropi, prihodnji teden pa se bo predstavila tudi na ljubljanskem sejmu Alpe-Adria. Danes je novosti v turistični ponudbi Beograda predstavila tudi na novinarski konferenci.

Več

Štopanje po Omanu

Vesna Velišček, Večer, 25. januar 2014

Oman, ki je na Arabskem polotoku, je urejena, varna in bogata država. Obdajajo jo Združeni arabski emirati, Savdska Arabija, Jemen in Arabsko morje. Država je zaradi črnega zlata dosegla izreden in zavidljiv napredek. In to v le štirih desetletjih. Do leta 1970 je bilo po Omanu zgrajenih le nekaj kilometrov asfaltiranih cest, ena bolnišnica in tri osnovne šole. Danes pa v še tako odročno vasico vodi asfaltirana cesta.

Najvišje vetrnice v Evropi brnijo na 200O metrov visoki planoti nad Lachtalom

Foto: Albina Podbevšek

Ko sem se z žičnico nedavno vozila iz Lachtala v Murtalu proti vrhu Schoenberga, mi je nenaden sunek vetra odnesel kapo. Ker je zadnje čase pri nas veliko govora o samooskrbi, sem takoj pomislila na energijo vetra, ki bi nam lahko zelo koristila, a se vse konča pri prepirih. Tisti hip sem pred sabo zagledala ogromno vetrnico kot fatomorgano na dva tisoč metrov visoki planoti! Potem sem jih naštela kar štirinajst in za nameček še celo polje sončnih celic. V dolini, kjer se ukvarjajo predvsem s turizmom, so prebivalci že leta samooskrbno naravnani, saj se tudi grejejo z biomaso iz gozdov, kjer nabirajo še gozdne sadeže in zelišča. (Albina Podbevšek)

Več

Ko penina dozori v kartuziji

Katja Ertl, Večer - BonBon, 21. januar 2014

V skrivnostni spokojnosti odročnega, z vseh strani z gozdom obkroženega kraja pod Konjiško goro so pred stoletji zavetje našli kartuzijanski menihi. Žička kartuzija je v srednjem veku s tem postala eno naših največjih duhovnih, kulturnih in gospodarskih središč.

Tina Maze odgnala obiskovalce z Gospodarskega razstavišča

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 20. januar 2014

V nizu turističnih sejmov in borz, ki se vrstijo v evropskih državah in na katerih se predstavlja tudi slovenski turizem, bo med 29. januarjem in 1. februarjem tudi v Ljubljani osrednji turistični sejem v regiji Alpe - Adria pod naslovom Turizem in prosti čas. Na sejmu na Gospodarskem razstavišču (GR), ki letos praznuje 60 - letnico, se bo predstavilo 282 ponudnikov iz 12 držav, med njimi kajpak največ iz Slovenije.

Tina Maze "odgnala" obiskovalce z Gospodarskega razstavišča

Turizem s česnom

Božo Zorko, Večer, 17. januar 2013

Zadnje dneve se je zopet razvnela razprava o prihodnosti agencije Spirit. Večina našega turističnega gospodarstva se nikoli ni strinjala z odločitvijo prejšnje vlade, ki je STO združila z drugima agencijama, češ da bo tako ceneje in bolje za promocijo tujih investicij pri nas, za spodbujanje tehnološkega razvoja, pa menda tudi za promocijo turizma. Za opozorila turističnih podjetij, da bo v takšni organizaciji kratko potegnil turizem, se niso zmenili. Čas je pokazal, da so kritiki imeli prav. Verjetno je tudi zato predsednica vlade na gostinsko-turističnem zboru v Termah Olimia obljubila, da bo v ratkem vlada to napako popravila.

Skrito državno geometrično središče

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 16. januar 2014

V Spodnji Slivni je težišče naše države ali geometrično središče Slovenije - GEOSS in pričakovanje, da bo tam in v bližnji okolici živahno z obiskovalci, je zelo zmotno. O tem se je prepričal republiški Turistični drobnogled (TD) Turistične zveze Slovenije, ki jo je tokrat mahnil v Slivno, Vače in v turistično vasico Vidrga. "Eden od vzrokov, da ni več obiskovalcev GEOSS-a, je zagotovo slaba oziroma zelo pomanjkljiva oznaka ob cestah, ki vodijo v Slivno iz Ljubljane preko Dola v Hotič. In imamo državno geometrično središče bolj skrito kot razkrito!", je prepričan Karl Vernik, predsednik TD.

Skrito državno geometrično središče

Zakaj si, punče, žalostno?

Drago Vovk, Reporter, 13. januar 2014

Selamat datang, dobrodošli, je napis, na katerega prišlek v Maleziji naleti pogosto. Jumpa laga, kmalu se spet vidimo, pa je stavek, ki ga najpogosteje slišiš, ko se poslavljaš od prijaznih in nasmejanih ljudi, ki si jih spoznal v tej državi. Na malezijskem severu Bornega, v zveznih državah Saravak in Sabah pa tudi v samostojni državi Brunej, je turizem v silovitem zamahu, vse več je novih hotelskih in trgovskih verig.

Zakaj si, punče, žalostno?

Kralj istrske gastronomije

Vesna Velišček, Večer, 11. januar 2014

Čudni, a dragoceni gomolj intenzivnega vonja in sin narave - kot ga je označil Cicero -, ki se kot zlato meri po gramih, je pravi magnet za okuševalce iz vseh vetrov in krajev. Tartuf, znan že od antike, je podzemna goba vrste tuber, ki dobro uspeva od poznega poletja do pozne jeseni ob listavcih, kot so hrast, bukev, topol, gaber, vrba, lipa, brest idr., ter v vlažnih gozdnatih tleh.

Srečno leto za ljubljanski in piranski turizem

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 6.1.2014

Ljubljana in piranska občina sta imeli uspešno turistično leto, prav tako sta ga tudi zaključili. Kot sporočajo iz Turističnega združenja Portorož (TZP), so lani v hotelih piranske občine našteli več kot 1,1 milijona nočitev, kar je za odstotek več kot leto prej. Ljubljana pa je imela dobrih 954.000 nočitev ali kar enajst odstotkov več kot v letu 2012! "Tudi ocena prihodov turistov je večja za 9 odstotkov, saj je Ljubljano v minulem letu obiskalo skoraj 500.000 turistov", pravi Petra Stušek iz Turizma Ljubljana.

Srečno leto za ljubljanski in piranski turizem

Stražarji pozabljenih tradicij

Vesna Velišček, Večer, 4. januar 2014

Mesto Kuching še spi. Midva pa že navsezgodaj korakava proti avtobusni postaji, od koder sva se peljala do pristanišča s hitrimi čolni. Hitri čoln Bahagia se je napolnil. Notranjost je tako hladna, da sva se odločila, da se bova raje prepustila močnemu vetru.

Optimistični pogledi v turistično leto 2014

Drago Bulc, Slovenske novice, 2. januar 2014

»Svetovni turizem nadaljuje rast nad vsemi pričakovanji. Tako v razvitih državah kot tudi v rastočih gospodarstvih prinaša zelo potrebno ustvarjanje novih delovnih mest, rast BDP in izravnavo plačilne bilance,« je ob koncu leta 2013 z veseljem ugotovil generalni sekretar Svetovne turistične organizacije (UNWTO) Taleb Rifai.

Zimske počitnice za sladokusce

Drago Bulc, Slovenske novice, 12. december 2013

Slovenci zelo radi smučamo, neredke pa so tudi družine, katerih člani kažejo zanimanje še za druge

zimske radosti in jih drvenje po belih strminah sploh ne priteguje. Zato so izjemno priljubljena tudi središča, ki lahko zadovoljijo različne potrebe in pričakovanja, denimo, Kals na vzhodnem Tirolskem.

Hrvaška prihodnost v vinskem turizmu

Drago Bulc, Slovenske novice, 5. december 2013

Turisti, ki so se navduševali nad najlepšim morjem, obalo in otoki, so se na počitnicah na Hrvaškem pogosto pritoževali nad kakovostjo in visokimi cenami vina. Na tem področju je naša južna soseda dokaj dolgo zaostajala za najbolj znanimi sredozemskimi državami, kot so Francija, Španija in Italija. Pridelava in ponudba sta kar močno zaostajali tudi za slovenskima.

Mehurčki predramijo brbončice

Katja Ertl, BonBon, 24. december 2013

Pijem zvezde, naj bi več kot tremi stoletji ob pokušanju šampanjca zapisal oče penečega vina Don Perignon. Vse od takrat se vina še vedno drži sloves svečane pijače. A penine, ki jih namesto v visokih in dolgih kozarcih vedno pogosteje postrežejo v kozarcih, podobnim tistim za bela vina, je mogoče uživati tudi na čisto običajen dan. Še posebej suhe so namreč odlična spremljava k hrani.

V kraški lepotici žive jaslice svetovnega slovesa

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 23. december 2013

V tem času imajo žive jaslice marsikje v slovenskih krajih, a kje doživeti takšne, ki presežejo pričakovanja? V Postojnski jami, kraški lepotici svetovnega slovesa. V okolju kraškega podzemlja pristno zaživijo svetopisemski prizori, ki jih v igri barvnih luči spremlja glasba in petje v živo

V kraški lepotici žive jaslice svetovnega slovesa

Čas je za osmico v kraških hramih

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 20. december 2013

Še zadnjič v letu jo je republiški turistični drobnogled (RTD) Turistične zveze Slovenije mahnil na pot, tokrat na planoto med Vipavsko dolino, Jadranskim morjem, reko Sočo, Brkini in Istro. Predvsem zaradi enega vzroka - so v tem veselem decembrskem času odprte osmice, ki privabljajo turiste od blizu in daleč? So, in to kar nekaj.

Čas je za osmico v kraških hramih

Bermudski trikotnik je na Dunaju

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 17. december 2013

Za lepe stvari v življenju in prijazne ljudi si je treba vzeti čas. In Dunaj je lepota mesta z izredno veliko umetnostnih zakladov, kulturnim ozračjem in ljubeznivim prebivalstvom. V tem adventnem času je prav čaroben! Dunaj ni samo zbirka znamenitosti brez primere in umetnin vseh mogočih slogov in obdobij, ampak je živo mesto. Ja, Dunaj ima karizmo! Je potem presenetljivo, da ima letno skoraj 11,5 milijona turističnih prenočitev (cela Slovenija 9,4 milijona)?!

Bermudski trikotnik je na Dunaju

Na Dunaju vojak ustrelil medveda

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 16. december 2013

Za samo 39 evrov si lahko privoščite dopust celo leto! Kje? V dunajskem živalskem vrtu Schönbrunnu, le nekaj minut stran od znamenite istoimenske palače. S tem napisom vas v tamkajšnjem razkošnem parku vabijo v impozanten živalski vrt, ki je najstarejši na svetu. Toliko namreč stane letna vstopnica in veliko Dunajčanov, pa tudi tistih iz bližnjih in daljnih mest, si jo kupi, saj se radi vračajo v ta živalski vrt. Dnevna vstopnica za odraslega stane 15 in za otroka 7 evrov.

Na Dunaju vojak ustrelil medveda

Grad Rajhenburg v pravljični podobi tudi z denarjem EU

Grad je po denacionalizaciji dobila občina, večno zemljišč pa pripada celjski nadškofiji, ki jih daje v najem. Foto: A. Podbevšek

10. december 2013

Vzorno prenovljen grad oživlja nenavadne srednjeveške zgodbe, se spominja naprednih menihov Trapistov in tragičnih usod slovenskih pregnancev. Visoko nad Savo se na skalnatem pobočju bohoti pred kratkim obnovljeni brestaniški grad Rajhenburg, ki je enajst stoletij krojil usodo teh krajev. Medtem ko številni slovenski gradovi žalostno propadajo, češ da ni denarja, so v Krškem združili moči in se v kratkem času dokopali kar do treh milijonov evrov iz skladov EU, ostala dva milijona sta prispevali država in krška občina. Tako je grad zablestel v vsej svoji arhitektonski lepoti, dopolnjen z zgodbami vse od romantike, renesanse, gotike in baroka. A najbolj pretresljive je povzročil nemški okupator, ki je grad spremenil v ječo slovenskih pregnancev. (Albina Podbevšek)

Več

Borut Pahor ima potni list republike Prlekije

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 3. december 2013

"S sedeža naše republike imamo krasen razgled na šest držav: Avstrijo, Češke in Slovaške Tatre, Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo", ponosno pove Milan Belec iz Železnih dverov 9 pri Ljutomeru. Na tem naslovu je namreč sedež Naše republike Prlekije (NRP), ki ima svojo vlado, parlament, potni list in denar - cicero. Z zgodbo, turistično zanimivo in sila zabavno, o čemer se je prepričal tudi republiški Turistični drobnogled (RTD) Turistične zveze Slovenije, so začeli 2008. leta z delovanjem Etnološko kulturnega društva Kunštni Prleki, dve leti kasneje so ustanovili NRP.

Borut Pahor ima potni list republike Prlekije

Belgijska čokolada boljša od švicarske

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla - Potovanja in turizem, 2. december 2013

Ali bi imeli na vrtu za okras kipec Manneken Pisa (fantek, ki lula) naravne velikosti, denimo namesto palčka? Stvar sploh ni nemogoča, le do Bruslja morate skočiti, kjer je zelo bogata ponudba teh kipcev v tamkajšnjih prodajalnah s spominki, ki se odlično prodajajo. Največ trgovin je okrog znamenitega Velikega trga (Grand Place) s prečudovitimi gotskimi, renesančnimi in baročnimi pročelji zelo dobro ohranjenih več stoletij starih hiš.

Belgijska čokolada boljša od švicarske

Kraljevski Maroko

Alenka Brun, Gorenjski glas, priloga Špela&Gregor, 26. november 2013

Maroko vabi s svojo berbersko pravljico, toplim jesenskim vremenom in znamenitim marakeškim Jamaa el-Fnaajem. Njegova kraljevska mesta, kot sta tudi Marakeš in Rabat, očarajo in osupnejo obenem, mlade in ljubitelje morskih športov, povezanih z vetrom pa najbolj privlači Agadir.

Kraljevski Maroko

Od kod Salzburgu bogastvo in slava

Trdnjava Hohensalzburg nad mestom, foto: A, Podbevšek

Latinski pregovor pravi, da je v imenu pomen. To velja za Salzburg, Solnigrad po naše, ki so ga zgradili s soljo, tako imenovanim belim zlatom, skritim pod zemljo. Ker ima mestno jedro, ki je na seznamu svetovne kulturne dediščine, tudi pridih italijanske renesančne arhitekture, se ponaša tudi kot severni Rim, saj so se tod nekoč križale vojaške poti starih Rimljanov med severom in jugom. A pika na i enega najbolj obiskanih mest v Evropi je blagovna znamka Amadeus Mozart, ki se je tu rodil in zdaj se sem zgrinjajo študentje in ljubitelji njegove glasbe. (A. Podbevšek)

Več

Vino kot motiv za turistični prihod

Sašo Dravinec, Primorske novice, 19. november 2013

Martinovo je za nami, pravi in našemljeni župniki in škofi so opravili obrede, vinarji pa se - kot vselej - ukvarjajo z vprašanjem, kako svoj pridelek ponuditi in prodati. November je mesec vinskih festivalov. Ni malo vinarjev, ki jih skorajda ni doma. Blizu in tudi zelo daleč predstavljajo svoja vina, pojasnjujejo, od kod so in kako so bila pridelana, obenem pa, to še zdaleč ni zanemarljivo, predstavljajo svoje kraje in vsaj posredno vabijo ljudi, naj jih obiščejo.

Vino kot motiv za turistični prihod

Slovenija se vrača na zemljevid Britancev

Drago Bulc, Slovenske novice, 14. november 2013

Kar 89 odstotkov britanskih turističnih podjetnikov je optimističnih glede napovedi za leto 2014, je na uvodni konferenci letošnjega Svetovnega turističnega trga (WTM) izjavil direktor Simon Press. In ker je WTM kot drugi največji turistični sejem na svetu vedno dober barometer za tovrstne napovedi, lahko prihodnje leto z optimizmom pričakujemo tudi v Sloveniji.

Le entuziazem je za polne koče premalo

Katja Ertl, Večer, 13. november 2013

Mariborsko Pohorje potrebuje koordinatorja, ki bi bil sposoben povezati in nadgraditi ponudbo, so prepričani najemniki koč, ki so v lasti Športnega centra Pohorje.

Vse za turizem

Drago Vovk, Reporter, 11. november 2013

Natchez je zadnji parnik iz starih časov na reki Misisipi. Težko se obiskovalec mesta izogne skoku v preteklost, za nekaj ur pozabi na vse in uživa v potovanju gor in dol po slavni reki. Potovanje s parnikom prinese zvrhan koš zgodovinskih podatkov, prigrizek ali pa tudi imenitno večerjo, značilno glasbo New Orleansa, ki jo igrajo najboljši ansambli, oglede notranjosti parnika in razglede preko obeh bregov reke. Kolesje, ki parnik poganja, je narejeno iz hrastovega lesa in jekla in je težko kar 20 ton.

Vse za turizem

Barviti Maroko

Silverka Lesjak Klapš, Horizont, oktober 2013, st. 41 - 47

Že po pristanku na letališču v Casablanci je treba dokazati svoje pogajalske sposobnosti. Ob izhodu čakajo možje, ki ponudijo telefon, da bi poklicali taksista. Temu se je bolje odreči in narediti nekaj korakov do parkirišča. Izklicna cena za taksi od letališča do mesta je običajno dvakrat višja kot tista, ki jo obračunajo ob vrnitvi. Bolj ko se bližamo središču velemesta, bolj divje je hupanje in prerivanje avtomobilov v križiščih. Semaforji so redki in pešci poskakujejo med avtomobili, da bi prišli z ene strani ceste na drugo.

Kjer imajo najboljše slive in jabolka

Duša Podbevšek - Bedrač, Lipov list, st. 32, oktober 2013

»Ustvarjati v okolju parka, kjer ni mestnega hrupa, v bogati, z lepoto narave povezani kulturni dediščini, je poseben privilegij. To nam priznavajo vsi udeleženci pri nas organiziranih konferenc, seminarjev in drugih srečanj,« je pozdravila Turistični drobnogled (RTD) Turistične zveze Slovenije Karmen Peternelj, koordinatorko v Promocijsko-kongresnem centru v Matavunu.

Kjer imajo najboljše slive in jabolka

Maroko ne doživlja usode držav arabske pomladi

Cveta Potočnik, Lipov list, st. 36/37, oktober 2013

Maroko postopoma uresničuje zelo ambiciozen projekt turističnega razvoja, ki so ga poimenovali Vizija 2020, oblikovali pa leta 2010 na pobudo maroškega kralja Mohameda VI., ki osebno nadzoruje tudi njegovo uresničevanje.

Maroko ne doživlja usode držav arabske pomladi

Zakaj Avstrijci računajo na naše smučarje?

Kurt Genser, Thomas Michor, Sara Sekoll in prevajalka

25. oktober 2013

Avstrijska smučišča, zlasti nam najbližja, letošnjo zimo posebej računajo na slovenske smučarje. Kar na nekaj tiskovnih konferencah so novinarjem predstavili novosti in posebne ponudbe na njihovih obsežnih smučiščih. Vse so pripravili v slovenščini in povedali, da so tudi spletne strani v našem jeziku. Smučanje postaja vse bolj digitalno: novost so mobilne aplikacije, ki veljajo kot vozovnica ter so hkrati vodstvo po smučarskih progah in gorskih kočah. Aplikacijo si lahko naložiš že doma oziroma v hotelu in se izogneš blagajni, saj plačaš prek mobilnega telefona.

Več

Stična: 17 stoletij krščanstva na slovenskih tleh

Beli menih v samostanu Stična, foto: A. Podbevšek

25. oktober 2013

V znamenitem samostanu Stična hranijo dragocene dokumente, slike, kipe in druge sakralne predmete zgodovinskega pomena za krščanstvo na slovenskih tleh. Zbirko zbirajo in dopolnujejo dobri dve desetletji in vselej odkrijejo kaj novega. Letos so pripravili velik pano, ki s prepisom Milanskega edikta opozarja obiskovalce na leto 313, ko je rimskih cesar Konstantin Veliki podpisal dokument o enakopravnosti krščanske vere s drugimi v imperiju.

Več

Pri bogu, kralju in sužnju Brancusiju

Drago Bulc, Slovenske novice, 24. oktober 2013

»V senci velikega drevesa ne bo nikoli zraslo prav tako veliko drevo,« je dejal eden največjih kiparjev 20. stoletja, Romun Constantin Brancusi, ko je zavrnil povabilo najslavnejšega francoskega kiparja vseh časov Augusta Rodina, da bi nadaljeval delo v njegovem ateljeju v Parizu.

Nekoč dimljeno povsod, zdaj le še v Bambergu

Drago Bulc, Slovenske novice, 17. oktober 2013

Zaradi svetovno znanega Oktoberfesta in po vsem svetu znanih velikanskih pivnic, povezanih tudi z Adolfom Hitlerjem, prevladuje prepričanje, da je središče nemškega pivovarstva München, glavno mesto Bavarske. Le poznavalci vedo, da je pivska prestolnica pravzaprav Bamberg, ki leži na severu Bavarske, sicer pa je središče Zgornje Frankovske.

Posebnosti Trebona, proglašenega za Zdravo mesto

Terezie Jenisova, podžupanja Trebona, Martina Vrchotova, predstavnica turistične organizacije, vmes pa je Petr Voznica, veleposlanik Češke republike v Sloveniji, foto: A. Podbevšek

16. oktobra 2013

Pred kratkim je Petr Voznica, veleposlanik Češke republike povabil poslovne partnerje in nekaj novinarjev na predstavitev Trebona , mesta, ki se kiti z naslovom Zdravo mesto. Gre za vzorno obnovljeno zgodovinsko mesto z delno ohranjenim srednjeveškim obzidjem in s stavbami v renesančnem in baročnem slogu in je na seznamu svetovne kulturne dediščine UNESCO.

Več

Slovenci do smetane na jugoslovanski torti

Drago Bulc, Slovenske novice, 10. oktober 2013

Na letošnjem 46. turističnem sejmu v Novem Sadu so podelili dve najvišji priznanji za uspešnost na področju turizma slovenskima podjetjema - nakupovalno turističnemu centru BTC City in turistični agencija Panoramic Travel Group iz Ljubljane. Ugledno priznanje podeljuje skupina turističnih strokovnjakov z območja nekdanje skupne države, ki jih je okrog sebe pred 19 leti zbral urednik revije Turistička prizma Đorđe Mihajlović iz Novega Sada. Izmislil si je tudi turistično borzo, ki je vsako leto v enih od zdaj samostojnih federalnih enot nekdanje Jugoslavije.

Turizem zaposluje in polni državno blagajno

Božo Zorko, Večer, 9. oktober 2013

Kljub dobri turistični sezoni so mnoga podjetja zaradi prezadolženosti v težavah. 250 milijonov evrov turizem že zdaj prispeva v proračun prek DDV. 6 milijonov evrov za promocijo v tujini odločno premalo.

Breja je že druga človeška ribica v Postojnski jami

Duša Podbevšek Bedrač, Hopla, 2. oktober 2013

»Hodil sem jo redno obiskovat v jamo, mama je bila pridna, eno jajčece se lepo razvija.«

Breja je že druga človeška ribica v Postojnski jami

Kongres FIJET v Maroku

Rastislav Rastko Tepina, Hopla, 2. oktober 2013

V septembru se je delegacija slovenskih turističnih novinarjev udeležila svetovnega kongresa FIJET.

Kongres FIJET v Maroku

Novinarska cvičkova penina 2014

Duša Podbevšek Bedrač, Hopla, 30. september 2013

"Tile novinarji so pa od sile"!, so bili enotni profesionalni trgači grozdja v vinogradu Kralj v Podulcah pri vasi Raka

Novinarska cvičkova penina 2014

Močna lokomotiva maroškega turizma

Drago Bulc, Slovenske novice, 28. september 2013

Glavni turistični magnet drugega največjega mesta v Maroku je zagotovo s srednjeveškim obzidjem obdani najstarejši del Marakeša, medina, ki na značilnih arabskih tržnicah soukih premore kar 16.000 prodajaln.

Močna lokomotiva maroškega turizma

Po četrti prestolnici Maroka

Drago Bulc, Slovenske novice, 19. september 2013

Maroški kralji so kar štirikrat menjali prestolnico. Najstarejša je bila Marakeš, sledil ji je Fez, nato so se preselili v Meknes, od leta 1956 po osvoboditvi izpod francoskega kolonialnega jarma pa je prestolnica drugo največje mesto v državi z nekaj manj kot dvema milijonoma prebivalcev - Rabat.

Festival okusov obljublja gurmansko jesen

Katja Ertl, Bonbon, 17. september 2013

Zadnji teden v septembru se Sloveniji napoveduje prava gurmanska mrzlica, pri čemer nižje temperature nimajo prav nobene vloge. Med 24. septembrom in 8. oktobrom bo namreč organiziran Festival okusov, prvi in največji tovrstni gurmanski dogodek pri nas.

Med jezeri in muzeji tudi ob pivu in vodki

Drago Bulc, Slovenske novice, 12. september 2013

Najbrž bi le redki znali odgovoriti na vprašanje, koliko jezer je na Finskem. Zato naj kar na začetku povemo, da jih je, če verjamete ali ne, 188.000! Središče jezerskega območja na jugu je drugo največje finsko mesto Tampere, ki ga mnogi poznajo po številnih športnih in drugih dogodkih in je le za nekaj tisoč duš manjše od Ljubljane.

Nedeljsko kosilo z 81 jedmi

Cveta Potočnik, Dnevnik, 28. avgust 2013

V restavraciji Mala gostiona na Paliću, ki kot najstarejši gostinski objekt v Srbiji na istem mestu, pod istim imenom in neprekinjeno deluje že vse od leta 1852, so si leta 1994 omislili nedeljska kosila, na katerih lahko gostje iz švedskega bifeja izbirajo med 81 jedmi, stane pa približno 10 evrov po osebi. Do oktobra lani so ta kosila pritegnila že 140.000 gostov.

Nedeljsko kosilo z 81 jedmi

Eslovenia un país lleno de bienestar y naturaleza

Anaïs de Melo, Viajando con Sabor, strani 8/9 Mehika, julij 2013

Eslovenia es un país acogedor cuya costa abarca 46,6 kilometros y está cubierto por una abundante vegetación. Su capital, Liubliana, cuenta con una población de 276.000 habitantes y es una ciudad que parece haber sido pintada a mano por un artista o un pintor.

Eslovenia un país lleno de bienestar y naturaleza

Mesto, odeto v keramiko

Albina Podbevšek, Nedelo, 25. avgust 2013

Pecs: Nekoč slavno, a opuščeno keramično tovarno Zsolnay so preoblikovali v imenitno kulturno četrt

Madžarsko mesto Pecs ima tako bogato zgodovino, da se nihče ni čudil, ko so ga v letu pred Mariborom razglasili za evropsko prestolnico kulture. Na seznam svetovne kulturne dediščine se je vpisalo s skrbno urejenim in s pisano keramiko okrašenim starim mestnim jedrom ter zanimivo predstavljenimi izkopaninami iz antičnih časov.

Mesto, odeto v keramiko

Kulinarika med tradicijo in sodobnimi trendi

Cveta Potočnik, Lipov list, st. 38/39, avgust 2013

V Trstu poleg Italijanov živijo številne skupnosti in to se zrcali tudi v tržaški kulinariki. Močne sledi je pustila avstro-ogrska kuhinja, enako istrska in dalmatinska, grški, židovski, srbski in drugi priseljenci pa so vanjo prav tako vpletli svoje jedi. Seveda je tržaška kulinarika tudi odraz naravnih danosti in lokalno pridelane hrane, na eni strani sadov morja, na drugi pa pridelkov iz kraških vrtov, njiv in vinogradov. In kot pravi novinarka Cristina Favento, sodelavka Il Picolla, je poleg tradicionalne kuhinje v Trstu na jedilnih listih in v načinu ponujanja jedi najti tudi čedalje več inovativnih pristopov, šefi kuhinj pa uvajajo tudi sestavine iz slovenskega kraškega zaledja in Istre, zlasti oljčna olja, solni cvet in seveda vina.

Kulinarika med tradicijo in sodobnimi trendi

Čedalje večji pomen podeželja

Cveta Potočnik, Lipov list, st. 36/37, avgust 2013

Vojvodino je lani obiskalo 330.000 turistov, zabeležili so 880.000 prenočitev, od tega v Novem Sadu 220.000, s turizmom pa iztržili 110 milijonov dolarjev. Rekordno je bilo leto 1987, ko je Vojvodina naštela 560.000 turistov. Številke govore zase in odražajo posledice let hude politične krize in vojne v Srbiji, vendar se zadnja leta znova povečujejo in v turistične naložbe se steka tudi zasebni kapital.

Čedalje večji pomen podeželja

Vojvodina

Matej Zalar, AVTO-DOM, Julij -Avgust 2013

Na prvi videz monotona ravninska pokrajina se po nekaj dneh izkaže za zelo raznoliko deželo. Danes avtonomna pokrajina v Republiki Srbiji je bila v stoletjih bojev za prevlado na ozemlju med Donavo in Tiso pravi kotel kultur. Vojvodina je po površini celo nekoliko večja od Slovenije, med dvema milijonoma prebivalcev, ki govorijo kar šest uradnih jezikov, pa naštejemo 25 narodnosti.

Trst- mesto, ki so ga sooblikovali Slovenci

Cveta Potočnik, Horizont, julij-avgust 2013

Podati se na turistični ogled Trsta s slovensko vodičko - tržaško Slovenko Tanjo Stendard je velika prednost: medtem, ko spoznavamo njegove zanimivosti, nas opozori, kjer vse so za tržaške Slovence pomembne stavbe, kje so sidrišča njihovega kulturnega delovanja v preteklosti in sedanjosti, kako je poleg italijanske večine in drugih etničnih skupin v multikulturnem mestu živela slovenska skupnost nekoč in kako živi danes.

Ribe, nato nafta in turisti

Drago Vovk, Reporter, 15. julij 2013

Ko so v kraj na obali sredi severnega Bornea prišli Angleži, so ljudi vprašali, kako je kaj pri njih, in legenda pravi, da jim je neki Kitajec odgovoril, da je pri njih lepo, po njihovo »miri«. In tako naj bi mesto dobilo ime. Miri, nekdanja skromna ribiška vasica, je danes svetovno znan turistični kraj s pisano ponudbo in dokaj zmernimi cenami ter predvsem nadvse prijaznimi domačini.

Ribe, nato nafta in turisti

Trst je naš!

Rastislav Rastko Tepina, Hopla, 28. junij 2013

Ko so se oni dan slovenski turistični novinarji odpravljali na študijsko pot v bližnji Trst, je njihov predsednik Drago Bulc zanosno obujal spomine na oddaljene čase tržaške krize (jeseni 1953), ko so se v Ljubljani vrstile režimske demonstracije, polne parol: Trst je naš!, Može damo - Trsta ne damo in podobno.

EXIT - R: Evolucija 2013

Matej Zalar, AVTO-DOM, junij 2013

Eden najbolj raznovrstnih glasbenih festivalov zadovolji okuse raperjev, rokerjev, ljubiteljev elektronske glasbe in verjetno tudi izbran hipsterski okus. Kdor še ni bil na novosadskem festivalu EXIT, se zato skoraj ne more prištevati med pripadnike generacije Y, seveda pa se na Petrovaradinski trdnjavi prav dobro počutijo tudi pripadniki generacije X. Za starejše pa ne dam roke v ogenj.

Vojvodinski turizem stavi na kakovostna vina

Jože Jerman, Večer, 13. julij 2013

Da so vojvodinska vina in s tem tudi vinarji pri nas, v Sloveniji, malo znani, je znano, čeprav tamkajšnji turistični delavci pravijo, da so Slovenci zelo pogosti gostje ne samo na številnih festivalih, ampak tudi na njihovih ravnicah in v vinskih kleteh. Da imajo dolgo tradicijo, je znano, saj nosi najstarejša srbska vinska knjiga letnico 1783.

Samardžijeva ljubezen na prvi pogled

Vesna Velišček, Večer, 6. julij 2013

Kako je Dalmatinec prišel v Vojvodino, zgradil zgodbo o uspehu, na pol porušeni salaš 137 pa preoblikoval v priljubljeno turistično kmetijo.

Festival Exit bo – (r)evolucija!

Rastislav Rastko Tepina, Hopla, 14. junij 2013

Vedno znova se človek rad odpravi po poteh kulinarične nostalgije. Tako je bilo tudi tokrat, ko se je delegacija slovenskih novinarjev turistične tematike odpravila na ogled Vojvodine. Kljub izredno intenzivnemu programu ogleda je ostalo še veliko nevidenega. Vsekakor ostaja priložnost za ponovno srečanje v prihodnosti.

Zasavica je naravni biser Vojvodine

Albina Podbevšek, Horizont, junij 2013

Že ime Zasavica prijetno zveni v ušesih. To je majhna reka oziroma poseben naravni rezervat, ki me je tako očaral, da sem ga razglasila za biser Vojvodine. To je raj za ptice, vidre, bobre in govedo, ki se pase na obširnih zelenih pašnikih, saj ograjeni rezervat obsega 320 hektarjev, preostalo zavarovano območje pa je petkrat večje.

Novi Sad, mesto zabave, zgodovine in dobre hrane

Drago Bulc, Slovenske novice, 12. junij 2013

Medtem ko je bil minula leta glavni cilj slovenskih jugonostalgikov Beograd, postaja Novi Sad zaradi

številnih kulturnih in glasbenih prireditev vse bolj priljubljen še posebno med mladimi. V glavnem mestu Vojvodine, katerega jedro so z obnovo pročelij, trgov in uličic v minulih letih zelo uredili, se namreč vedno dogaja kaj zanimivega.

Za jazzom okrog sveta

Drago Vovk, Reporter, 10. junij 2013

Potovanje okrog sveta je bila nekdaj dolga pot, najbrž tudi malce dolgočasna, saj tedaj še ni bilo glasbenih festivalov in podobnih turističnih veselic, kjer bi se popotniki lahko ustavili, se odpočili in poveselili. Phileas Fogg je v romanu Julesa Verna v drugi polovici 19. Stoletja za pot okoli sveta porabil 80 dni. Moja je bila hitrejša in tudi manj negotova. Nisem zajahal slona kot Vernov junak, temveč sem se zanesel na letalske prevoze.

Za jazzom okrog sveta

Novinarji FIJET Slovenija na delovnem obisku v Trstu

Miha Crnič, GenSpot, 7. junij 2033

Novinarji FIJET Slovenija na delovnem obisku v Trstu, Fotoalbum na GenSpotu

Kjer se izpolnijo skrite želje

Duša Podbevšek Bedrač, 31. maj 2013

Nekoč so verniki v Bremnu v tamkajšnjo znamenito katedralo na oltar nosili hrano. A v cerkvi so bile tudi miši, ki so si z njo postregle. Če je to storil človek, so verniki porekli: »Poglej, ta pa je reven kot cerkvena miš.«

Vojvodinski biser se znova lesketa

Drago Bulc, Slovenske novice, 30. maj 2013

Ste se kdaj vprašali, od kod izhajajo palačinke? Čeprav sem jih pojedel že veliko, se nisem nikoli vprašal o njihovem izvoru, dokler minuli teden nisem obiskal turističnega središča Palić pri Subotici v Vojvodini, kjer so delegacijo slovenskih turističnih novinarjev sprejeli z odličnimi palačinkami, ki so kulinarična posebnost tamkajšnjega najbolj znanega gostinskega lokala Mala gostiona.

Festivalski Novi Sad - Sterijino pozorje, Exit...

Jože Jerman, Večer, 25. maj 2013

Vrata odpira Sterijino pozorje, najstarejši gledališki festival na tleh nekdanje Jugoslavije. Posebna nagrada Mileni Zupančič, igralki z največ Sterijevimi nagradami.

Zmagovalke rotarijske dobrodelne jadralne regate

Zmagovalke rotarijske dobrodolne jadralne regate

Tradicionalne dobrodelne jadralske regate, že pete po vrsti, se je v Izoli pred kratkim udeležilo enajst moštev iz slovenskih Rotary klubov in se pomerilo v treh kategorijah glede na velikost plovil. Prva tekma se je odvijala po dokaj mirnem morju iz Izole do Trbiža, ob vračanju naslednji dan pa jih je premetavalo po razburkanem morju. Zanimivo je, da je ekipa ženskega Rotary kluba Nike dala v koš vse ostale, pretežno moške Rotarijce in zmagala tako v kategoriji manjših jadrnic kot v skupnem seštevku tekmovalnih jadrnic. No, pri tem sta jim pomagala skiper Alojz Medved in dr.Otmar Zorn, guverner slovenskih Rotary klubov. Junakinje so bile Mateja Adamlje, Martina Ring, Irena Kos, Špela Filipič in Petra Skvarča. Regata, ki jo vsako leto pripravi RC Carniola, je dobrodelna. Tokrat so zbrali štiri tisoč evrov za Zvezo prijateljev mladine Moste. (A.P.)

Becherovka zasenči vseh ducat izvirov

Drago Bulc, Slovenske novice, 23. maj 2013

V Karlovih Varih in bližnji okolici je kar 300 termalnih izvirov, za zdravljenje pa jih uporabljajo samo dvanajst. Domačini pravijo, da je najbolj zdravilen trinajsti, zdravilni liker becherovka, ki je poleg kristalnega stekla in porcelana ter plzenskega piva najbolj znani turistični spominek po svetu.

Cres - Odkrivali okuse in lepote

Janko Mavec, Revija Pet zvezdic 5/2013

Hrvaški otok Cres, slikovit in hribovit, ponuja prečudovite poglede na zalive in stare kamnite vasice. Tukaj so doma dobrote iz morja in avtohtona creška ovca. Kulinarično popotovanje pa se lahko začne v Lubenicah...

Ljudskega godca so za svojega vzeli tudi turisti

Jože Jerman, Večer, 8. maj 2013

Sedem novomeških gričev z Rudolfovega splava na Krki posluša Slakove pesmi.

Zdravilišče za kralje

Drago Bulc, Slovenske novice, 16. maj 2013

Legenda pravi, da je najslavnejši vladar rimsko-nemškega cesarstva Karel IV. na lovu v severozahodnem delu Češke v dolini reke Teple povsem po naključju našel eno največjih in najbolj znanih naravnih zdravilišč na svetu.

Kjer srečamo lepe vile

Duša Podbevšek Bedrač, Hopla, 17. maj 2012

Prtiček z lepoglavsko čipko, velik 15 krat 30 centimetrov, domačinka Biserka izdeluje šest tednov. Prodajna cena - 250 evrov. Kupci so v večini tuji turisti, ki jim čarobna lepota te čipke jemlje dih. Danes čipko, ki je uvrščena na seznam Unescove nematerialne dediščine, v Lepoglavu izdeluje le še 50 čipkaric.

Kastav, podoben Motovunu, v senci slavne Opatije

Napis »prehod Ivana od Kastva« označuje mesto, kjer naj bi nekoč prebival avtor fresk Mrtvaškega plesa v Hrastovljah, kjer se je podpisal kot Johan od Kastvafoto, foto A. Podbevšek

Vsi poznamo Opatijo, tradicionalno turistično mesto, nekoč priljubljeno tako med kronanimi evropskimi glavami kot umetniki. Mali, slikoviti zgodovinski kraj Kastav, komaj šest kilometrov proč, a kar 370 metrov visoko nad morjem, pa živi v senci opevane Opatije. A dolga stoletja je to bilo upravno in kulturno središče celotne Istre, o čemer pričajo starodavne zgradbe in zgodbe, ki so mu dale pečat. Med drugim so v 15. stoletju tu prebivali slikarji, slavni po freskah, kakršen je svetovno znan Mrtvaški ples v našem Hrastovlju s podpisom Janeza iz Kastva. (Albina Podbevšek)

Več

Pliskovica se predstavi

Vesna Velišček, Večer, 11. maj 2013

Nekatere domačije hranijo bogate etnološke zbirke starih pripomočkov, ki so se uporabljali v kleti in na kmetiji

Poleti je Gradec en sam oder in miza

Susanne Hoeller, predstavnica graškega turizma in Michaela Haberl, predstavnica avstrijskega turizma v Ljubljani

Odkar je bil Gradec - Graz- pred nekaj leti kulturna prestolnica Evrope, je kultura postala pomembnejša. Vsako poletje se mestno jedro spremeni v en sam oder s prireditvami, ki privabljajo na tisoče gostov. Letos bodo že konec maja začeli s festivalom designa, na katerega so povabljeni mladi ustvarjalci. Sledil bo festival elektronske glasbe, za njimi pa bodo v Gradcu zadoneli glasovi številnih evropskih pevskih zborov. «Prvič se bo zgodilo, da opera poleti ne bo zaprta; namenjena bo ruskim, izraelskim in rokovskim baletnikom,« je na tiskovni predstavitvi povedala Susanne Hoeller, predstavnica graškega turizma, ki je s seboj prinesla turistični vodnik Gradca v slovenščini. Vse prireditve bodo popestrile vsakovrstne pojedine s sezonskimi pridelki z okoliških kmetij, začinjene z bučnim oljem in čokolado. Kuhali jih bodo v živo na tradicionalen način. Pa nihče ne bo pil vode iz plastenk!!! Poletje bo konec avgusta na trgu v središču mesta zaključila pojedina na mizi velikanki z belimi prti, z umetniško oblikovanimi šopki in kar sedemsto jedci ob njej. Postregli bodo pet hodov štajerskih dobrot in to za 95 evrov. Pa nikar ne računajte na sedež ob tej neskončni mizi: vsi so že razprodani! (AP)

Cres stavi predvsem na jagnjetino in divjačino

Drago Bulc, Slovenske novice, 25. april 2013

S 405,7 kvadratnega kilometra je Cres največji, s 66 kilometri pa tudi najdaljši jadranski otok. Z 8,2 prebivalca na kvadratni kilometer je tudi eden najredkeje naseljenih.

Hrvaški dva turistična oskarja

Drago Bulc, Slovenske novice, 18. april 2013

Svetovno združenje turističnih novinarjev Fijet je za zgledno povezovanje naravne, zgodovinske, kulturne in turistične dediščine s sodobnim razvojem Opatiji in Rovinju podelilo najvišje priznanje zlato jabolko, ki se ga je zaradi prestižnosti prijelo laskavo ime svetovni turistični oskar. Naj spomnimo, lani ga je za projekt Poti miru v Posočju prejela tudi Slovenija.

Robič: namesto meje gostilna in posoški pridelki

Pri Konfinu

Nekdaj smo na mejnem prehodu Robič med Slovenijo in Italijo potegovali iz žepov potne liste, zdaj pa bomo le denarnice, če nas bo volja. Pred kratkim je znani kobariški gostinec Kavčič v poslopju nekdanje policijske postaje odprl prijetno gostilnico z vrtom, kjer strežejo mesne jedi z žara in ribe, ulovljene v Soči. V bivši brezcarinski prodajalni pa si je uspešna kmetija Pavla Tonklija iz Breginja omislila trgovinico s pršutom in domačimi siri. Tonklijevi namreč redijo živino in ovce, ki se pasejo na planinskih pašnikih. V okrepčevalnici in na prostem s pogledom na reko Nadižo pa strežejo predvsem z jagnetinjo in drugimi jedmi iz domače kuhinje. (AP)

Uživanje na otokih Perhentian

Vesna Velišček, Večer, 23. marec 2013

Samo 20 kilometrov stran od zahodne malezijske obale ležita tropska bisera, veliki in mali Perhentian

Gastronomijo jutri najdemo v tradiciji

Drago Bulc, Slovenske novice, 7. marec 2013

»Nosilci belih kap smo največja organizacija na svetu. Svetovno združenje kuharjev namreč v 93 državah šteje kar 10 milijonov članov. S svojim delom lahko močno vplivamo na zdravje in zadovoljstvo stotin milijonov ljudi, za katere pripravljamo jedi, in pogosto skrbimo za prepoznavnost dežel in držav, kar je še posebno primerno za turizem.«

Kulinarično doživetje Cresa

Mesto Cres

24. april 2013

Prejšnji teden je na otoku Cresu potekalo srečanje članov hrvaškega kluba Gastronaut, udeležili smo se ga tudi nekateri člani FIJET Slovenija, ki s stanovskimi kolegi iz Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske pripravljamo ustanovitev Združenja turističnih novinarjev Alpe-Adria. To je bila hkrati priložnost za odkrivanje številnih slikovitih zaselkov Cresa in spoznavanje izvirne creške kuhinje.

Hrvaški klub Gastronaut, ki je bil ustanovljen leta 1999, povezuje vodilne hrvaške gostince, enologe, vinarje, kuharje in nutricioniste, ki si prek različnih oblik druženja in strokovnih srečanj izmenjujejo izkušnje s področja kulinarike. Pomemben cilj članov kluba je tudi, da si s strokovnim izpopolnjevanjem prizadevajo za uvajanje novosti v hrvaško gastronomsko ponudbo ter njeno promocijo. Klub je nadgradnja projekta »100 vodilnih hrvaških restavracij«. Vodi ga Karin Mimica, direktorica podjetja Abisal, v okviru projekta pa je v začetku leta izžel že 16. vodnik po 100 hrvaških restavracijah. Med 2500 restavracijami so jih v prvem krogu izbrali z glasovanjem gosti preko portala gastronaut.hr, v drugem krogu so zanje glasovali gostinci, končno odločitev o izboru pa je sprejel častni odbor projekta. (Cveta Potočnik)

Več

Turizem premaguje krize

Cveta Potočnik, Lipov list april 2013, stran 34 in 35

Lani je bilo svetu rekordnih sedem milijard potovanj, torej toliko, ko je svetovnega prebivalstva. Tudi število prenočitev in turistična poraba sta bila rekordna. Letos naj bi se število potovanj v svetu povečalo še za tri odstotke, vendar ne v veh regijah in na vseh celina enako.

Turizem premaguje krize

Samotna vila s pozabljeno Jovanko

Duša Podbevšek - Bedrač, 1. marec 2013

Naj bo Beograd, glavno mesto Srbije ob sotočju Donave in Save, izhodišče za potep po Srbiji.

Česky Krumlov – v čas renesanse

Cveta Potočnik, Horizont, marec 2013

Pri nas dolino Krke pogosto imenujemo dolina gradov, a se ne po številu, ohranjenosti ali obnovi še zdaleč ne more primerjati z Južno Češko (in Češko nasploh), ki jo zaradi več kot 20 gradov, dvorcev in plemiških domovanj res upravičeno lahko imenujemo dežela gradov. Med njimi izstopa grad Česky Krumlov.

Opatija – navdih za Lolito

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 8. marec 2013

Kdove koliko modre krvi se pretaka po domačinih iz Opatije in okolice. Eden starih opatijskih tračev namreč pravi, če želiš ujeziti Opatijčana, mu reci, da je potomec dunajskih dam in liških oficirjev.

Žirovniška okolica – zibelka kulturnih veljakov

Kristina Menih, Večer, 23. februarja 2013

Enodnevni ali poldnevni izlet poleg bogate kulturne dediščine ponuja tudi vožnjo z lojtrnikom ali z električnimi kolesi.

Žirovniška okolica - zibelka kulturnih veljakov

Piran, kakršnega vidi podvodni fotograf

Tom Turk, dr. Irena Fonda, piranski župan Peter Bossman in fotograf Borut Furlan

22. februar 2013

Podvodni fotograf Borut Furlan je pripravil nenavadno zanimivo in lepo fotomonografijo Pirana, ki predstavi ta naš biser tako, kot ga ni še nihče. Kar pet let dela je za njim. V tristotih potopih je ovekovečil življenje pod gladino morja z različnimi ribami, s školjkami, meduzami, morskimi klobuki. Posebej se je lotil ribogojnice Fonda, kjer gojijo pedoče in brancine. Drugi del monografije je posvetil delu ribičev v vseh letnih časih in arhitektonskim biserom kot so Sečoveljske soline, piranski akvarij, potapljaški in pomorski muzej. Izstopajoče so fotografije poplavljenega Tartinijevega trga, ki je bil nekoč morje oziroma mandrač. »Morju to ni všeč in si ga ob hujšem jugu spet začasno prisvoji,«se je zapisalo Tomu Turku, avtorju spremnega besedila v knjigi »Kjer se srečata morje in mesto«. Zaslugo za izdajo knjige ima dr. Irena Fonda, ki je pomagala, da je Furlanova monografija postala projekt, financiran iz evropskega sklada za trajnostni razvoj ribištva, petnajst odstotkov stroškov pa je pokrila Ribogojnica Fonda. (A.P.)

Družinsko veselje onstran Karavank

Drago Bulc, Slovenske novice, 21. februar 2013

Zelo malo slovenskih smučarjev pozna idilično, predvsem do družin in začetnikov prijazno koroško smučišče Poden, čeprav leži le dobrih deset kilometrov od mejnega prehoda Ljubelj na avstrijski strani Karavank.

Vražje skakalke na smučeh v dobro turizma ob Savinji

Eva Logar in Katja Požun

20. februar 2013

Ljubno je najmanjši kraj na svetu, ki prireja tekme svetovnega smučarskega pokala. Letos se je to zgodilo drugič in vražje Slovenke so imele priložnost, da se doma pomerijo z najboljšimi skakalkami sveta. Krajani so navdušeni nad njimi in predvsem nad tem, da je Ljubno prav zaradi tega dogodka dobilo zagon v razvoju turizma. Popravili so jim ceste, izboljšali internetne povezave, dobili so nov hotel, v katerem je restavracija, slaščičarna in turistična agencija. Slednja tako že ob vhodu v kraj nudi informacije o prenočiščih, gostilnah, turističnih kmetijah, o znamenitostih Savinjske in Šaleške doline, pohodniških poteh in prireditvah. »Ker smo zaradi skakalnice bolj razpoznavni, že prihaja k nam več turistov. V bližini je smučarsko središče Golte, tekaške proge so tam in v Logarski dolini, poleti imamo pohodniške poti in uveljavljeni Flosarski bal, ki se začne prvo nedeljo avgusta. Pa tudi flosarski muzej je zanimiv in Fašunova stara kmečka hiša,« je povedala Helena Bizjak Žerovnik, predsednica turističnega društva Ljubno. No, pod črto je treba zapisati, da je za vzpon ženskih skokov na smučeh zaslužen njihov krajan Jože Mermal, predsednik uprave BTC in predsednik častnega odbora FIS svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske v Ljubnem, ki je ponosen, da se je Ljubno vpisalo na zemljevid pomembnih prirediteljev tovrstnih tekem v svetu. (A.P.)

S predanostjo vinu do častnega naslova

Katja Ertl, Bobnon, 19. februar 2013

Da je bil tako rekoč rojen za gostilniškim pultom, se zasmeje, ko skuša iz spomina iztrgati trenutek, ki bil lahko bil odločilen za njegovo predanost vinskemu svetu. Pravzaprav se mu niti ni bilo treba posebej odločati. Pot do današnjih uspehov je prehodil po korakih - najprej z delom v družinski gostilni, nato pa na samostojni poti v vlogi sommeliera, lastnika vinoteke in vinskega trgovca.

Gostilna Livada odslej s picami in plažo

18. februar 2013

Gostilna Livada ob reki Ljubljanici ima za seboj burno zgodovino, saj so se tu sestajale različne druščine, tudi politične in jo zaznamovale tudi s kakim škandalom. Znana je bila po slovenskih kmečkih dobrotah, zraven pa je že zunaj dišalo po pleskavicah in čevapih. Novi lastniki Šestica d.o.o. so rekli, »Pozabite vse to, kajti gostilno smo znotraj obnovili, predvsem pa posodobili kuhinjo: adijo balkanski okus! Tu zdaj diši po picah, po raznovrstnih prigrizkih in po sredozemskih začimbah.« Seveda, gre za jedilnico, združeno s krušno pečjo in pečico za pripravljanje pečenih jedi na očeh gostov. Stari del gostilne bo vendarle še namenjen goveji juhi, krvavicam, zelju, repi, potici. V dvorani se bodo odvijale poroke, sedmine, zabave. Največjo spremembo bo doživelo obrežje pred krčmo: tam bodo peščena plaža, otroška igrala, sprehajalna steza in razširjen dohod do priveza za ladje, ki bodo dovažale in odvažale goste v središče mesta. To bo v glavnem opravljala povsem nova ladjica iz mecesna in hrasta iz domačih gozdov, zgrajena po načrtu Anžeta Logarja na Bledu. Tako se naša prestolnica pridružuje drugim evropskim mestom ob rekah, ki so ob vodi zgradili velik prostor za rekreacijo meščanov. Nekoč je bilo na tem kraju ob Ljubljanici že urejen prostor za sončenje, kopanje, čolnarjenje in meščani so tja prihajali množično, kar kaže stara fotografija v restavraciji gostilne Livada. Vendar pa so lastniki prenovljene krčme dodali, da plaža naj ne bi služila kopalcem... se bodo gostje tega držali? (A.P.)

Šotorska oaza sredi puščave

Drago Bulc, Slovenske novice, 14. februar 2013

Med nedavnim obiskom v Indiji sem videl najbolj nenavadno turistično naselje v vsej moji več kot štiridesetletni karieri turističnega novinarja. Postavili so ga sredi največje slane puščave na svetu v deželi Kuch v indijski zvezni državi Gudžarat, ki leži na jugozahodu Indije na meji s Pakistanom nasproti Arabskega polotoka.

Auf den Spuren der Alpen-Adria in Sloweniens Hauptstadt Ljubljana

H. Dorian Krois, Süd-Ost Journal, 13. februar 2013

Unter dem klingenden Titel »Alpe-Adria - The Rising Star of Europe« findet jährlich das Treffen aller Tourismubüros in der Region Alpe-Adria in Sloweniens leider unterbewerteten Hauptstadt Ljubljana (Laibach) statt.

Medvedje kot spominki - Anže nadaljuje tradicijo Kobolovih

12. februar 2013

Kobolovi iz Kočevja so družina znanih rezbarjev. Anže predstavlja že tretji rod spretnih rezbarjev, vendar se prilagaja novim časom in si za nekatere predmete pomaga z računalnikom in strojem. Njegov ded je bil znan po lovskih motivih, njegov oče Matija po medvedih, tudi kot nosilcih čebeljih panjev in posodah iz raznovrstnega lesa. Že od majhnega se je Anže rad igral v očetovi delavnici, v srednji lesarski šoli je že pobiral nagrade za svoje rezljane izdelke. Kar nekajkrat je zmagal na tekmovanjih za originalni kočevski spominek, kot je bilo to stojalo in solnica v obliki medveda ter obesek z žetonom za nakupovalni voziček. Fant je praktičen in prav škoda, da takšnih izdelkov ni nikjer naprodaj. Na nedavnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani je Anže vzbujal veliko pozornosti, saj je pred obiskovalci klesal medveda. Ko pa je to počel na lanskem obrtnem sejmu v Franciji, so se pred njim ustavljali tudi imenitni gostje. Dobil je kar nekaj vabil, da bi v bodoče rezbaril še na kaki prireditvi v Franciji. Tam je Slovenija znana prav zavoljo naših kosmatincev, turističnega slogana I feel Slovenija pa nihče ne »porajta«. (A.P.)

Dolge hiše

Vesna Velišček, Večer, 9. februar 2013

Tradicija izginja, mladi gredo v mesta, denar pa je sveta vladar. Tudi sredi džungle.

Ptice so prijazne, ker jih pač ne jedo

Drago Bulc, Slovenske novice, 7. februar 2013

Ko sem pred 36 leti kot prvi slovenski novinar, morda tudi kot prvi Slovenec prečkal Saharo, sem se, kljub stalni prisotnosti različnih nevarnosti, zaljubil v lepote puščave. Pogrešal sem le živali, saj sem na skoraj 15.000 kilometrov dolgi poti - če odštejem milijone muh in domače živali v oazah -

videl samo enega skarabeja in nekaj škorpijonov. Ko pa sem se minuli teden mudil v slani puščavi Kuch v indijski zvezni državi Gudžarat, sem predvsem užival v opazovanju tisoč različnih ptic, stotin puščavskih bivolov in kamel ter desetin divjih prašičev.

Butlerji na smučišču s penino in bomboni!

Drago Bulc, Slovenske novice, 31. januar 2013

Da bi čim bolj zadovoljili svoje goste, so letos na smučišču Turracher Höhe v Avstriji uvedli prijetno novost. Vsak konec tedna vam s penino postrežejo v črno uniformo napravljeni smučarski butlerji, za najmlajše pa imajo bombone in lizike.

Jana Apih – direktorica zavoda Tovarna trajnostnega turizma, goodplace

Irena Mraz, portal Razglej.se, januar 2013

Pogovarjali smo se z direktorico zavoda Tovarna trajnostnega turizma - GoodPlace, Jano Apih. Energija dame te hote ali nehote prevzame. Odpelje te v svoj svet še preden se zaveš, da se na potovanje sploh nisi odpravil. Prišel si k Jani na kavo in čvek. O turizmu, sonaravnosti, raju na zemlji. Kmalu ugotoviš, da te je tja že odpeljala. Pa čeprav le za kratek čas.

Jana Apih - direktorica zavoda Tovarna trajnostnega turizma, goodplace

Ko se upokoji televizijski turist Drago Bulc

Alenka Brun, Gorenjski glas, 10. januar 2013

Saj veste, kako je z upokojenci: šele v pokoju jim resničnozačne primanjkovati časa. Vprašanje, ali bo Drago Bulc sploh opazil, da jeupokojen.

Kose upokoji televizijski "turist" Drago Bulc

Svetovno prvenstvo in naložba v prihodnost

Drago Bulc, Slovenske novice, 10. januar 2013

Po številnih velikih mednarodnih športnih tekmovanjih so pogosto ostajali propadajoči objekti in neredko tudi velikanske finančne izgube. Organizatorji svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Schladmingu na avstrijskem Štajerskem pa so se potrebnih vložkov za izvedbo tega velikega dogodka lotili kot naložbe v prihodnost.

Prenovljeni Rajhenburg je že dobil kuharja

Grad Rajhenburg, foto: STO

Prav lepo je slišati, da so se decembra po dolgih letih odprla vrata povsem obnovljenega gradu Rajhenburg pri Brestanici. S pomočjo bruseljskega denarja in pridnih rok je ta starodavna, več kot tisoč let stara utrdba dobila všečno podobo s kamnitimi portali, okni in tlaki, s pročeljem, ki ohranja originalne renesančne in baročne poslikave. Grad je namenjen raznim prireditvam, sprejemom, razstavam, koncertom, muzeju in kar posebej šteje, so tu že restavracija, kavarna s slaščičarno in zanimivo,tudi vinoteko. Vsega tega se je lotil Andrej Fric, priznani primorski kuharski mojster in pisec kuharskih knjig. Tako po grajskih sobanah že diši po raznovrstnih dobrotah. Razveseljivo je, da bo poleti odprt gostinski vrt in terasa na grajskem stolpu s pogledom na Savo. Odprt bo še muzej novejše zgodovine, kajti ta grad je bil tudi žalosten kraj za mnoge izgnance v drugi svetovni vojni. A prikazana bo tudi zgodovina Trapistov, ki so nekoč v gradu varili pivo in kot prvi pri nas delali čokolado. Rajhenburgu se očitno obeta svetla prihodnost. (A.P.)

Praga je čarobna tudi v dežju in ledu

Drago Bulc, Slovenske novice, 20. december 2012

Na najbolj znanem praškem trgu v starem delu mesta, na Starem trgu (Staré náměstí), smo v množici sredi okusno okrašenih hišic z adventno in božično-novoletno ponudbo hrane in pijače ter seveda številnih spominkov in razne kramarije kar nekajkrat slišali tudi slovenščino.

Pragaje čarobna tudi v dežju in ledu

Faustovo zlato še danes vznemirja

Kristina Menih, Večer, 6. december 2012

Nemški Maulbronn od Stuttgarta loči le štirideset kilometrov, kljub temu pa mnoge pritegne s svojimi vse bolj prepoznavnimi sejmi - od zeliščnega do božičnega.

Kjer so petje in sanje resničnost

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 30. november 2012

»Kdo ve, kakšno je celo Mozartovo ime?« pobara salzburška turistična vodnica Barbara turiste ob krstilniku iz leta 1321 v mestni stolnici, kjer so glasbenega genija krstili 28. januarja 1756, dan po rojstvu - »zato tako hitro, da b šel v nebesa, če bi umrl že kot novorojenec«. Točnega odgovora ni vedel nihče, se pa glasi Johannes Chrisostomus Wolfgangus Theophilus Mozart. »Od kod potem

Amadeus? Kot latinska oblika Theophilus.«

Gostinci v Portorožu

Gostinci v Portorožu

Sašo Dravinec, Primorske novice, 27. november 2012

“Štiri petine ponujene hrane bi morali pridelati na lastni kmetiji, petino pa bi smeli odkupiti od drugih kmetov,« o ustreznem modelu za turistične kmetije pravi Jordan Cigoj iz Črnič v Vipavski dolini. »Sicer smo res nelojalna konkurenca za gostince,« dodaja.

Berlin po ptičje

Drago Bulc, Slovenske novice, 22. november 2012

Čeprav nemška prestolnica leži daleč od morskih obal, je Berlin vseeno eno najnižje ležečih glavnih mest v Evropi. Nadmorska višina, ki jo merijo po reki Spree, ki teče skozi njegovo središče, znaša namreč samo 35 metrov. Najvišji vrh Kreuzberg, ki leži blizu centra, pa je visok pičlih 66 metrov.

Obujena legenda keramikov Zsolnayev

Cveta Potočnik, Večer, 22. november 2012

Sodoben urban prostor različnih kulturnih dejavnosti in umetniških akademij je velika pridobitev za prebivalce in obiskovalce madžarskega mesta Pécs.

V nekaj tednih prek milijarde

Drago Bulc, Slovenske novice, 15. november 2012

V prvih devetih mesecih je mednarodni turizem kljub kriznim razmeram v številnih državah sveta zabeležil štiriodstotno rast. Po svetu je v tem obdobju potovalo skoraj 30 milijonov turistov več kot v enakem obdobju lani.

Modro 98

Peter Mernik, Navtični TV magazin MODRO 98, november 2012

O jesenskih navtičnih sejmih in Barcolani

TV magazin MODRO 98

Duhovniki in nune so vasovali v kleti

Albina Podbevšek, Jana, 6. november 2012

V Peči (Pecs) že od Rimljanon naprej tako čislajo vino, da so vinsko trto v 12. stoletju vklesali v stebre veličastne katedrale, v času avstro-ogrske cesarice Marije Terezije pa z njo okrasili mestni grb. Pod mestecem je več kot 50 kilometrov hodnikov, ki so polni skrivnosti in vinskih sodov.

Goriška brda - kraljestvo užitkov

Matej Zalar, Horizont, november 2012

Ko se po dolini Soče počasi spuščamo proti Novi Gorici, nič ne kaže, da se na drugi strani Sabotina začne mehek, z vinsko trto pokrit gričevnat svet. Goriška brda, podeželsko, izletniško in kulinarično zaledje Nove Gorice, se nam odkrijejo, če v Solkanu zavijemo desno čez Sočo in se ob pobočju Sabotina prevalimo v Podsabotin.

Srbija - Nič več bogu za hrbtom

Albina Podbevšek, Horizont, november 2012

Ko govorimo o Srbiji, se nam v glavi takoj odpre predal s slikami samostanov, pisanih folklornih nastopov, velikih porcij mesa na žaru, okrašenem s pečenimi rdečimi paprikami, in dvignjenih kozarcev imenitnega vina, kot je denimo vranac. Ampak Srbija, posebno vzhodna, ki zdaj dviguje glavo, hrani silno bogato kulturno dediščino, segajočo daleč v prazgodovino z Lepenskim Virom in ki se nadaljuje s starimi Rimljani.

Brunarico ob ribniku navdihuje morje

Katja Ertl, Večer - Bonbon, 13. november 2012

Kače, mešano meso na žaru in žabe, je bilo s tintnim svinčnikom zapisano na leseni deščici s tremi žeblji, na katere so pred dobrimi tremi desetletji natikali listke z naročili za kuharja. Nato sta v brunarico na čarobni lokaciji med zaščitenim gozdnim rezervatom Panovec in Staro Goro, le nekaj kilometrov iz Nove Gorice, prišla Boris in Maruška Gašparin.

Reichenau - solatni raj

Kristina Menih, Večer, 7. november 2012

Pod Unescovo zaščito niso le cerkve in nekdanji samostani na prav nič več meniškem otoku, ampak ves otok.

Klobasa se ne zlaže nikoli

Rastislav Rastko Tepina, Hopla, 2. november 2012

Ko sem pred leti svojega prijatelja, navdušenega popotnika z avtodomom, vprašal, zakaj se vselej odpravi zgolj na sever Evrope, mi je odgovoril: »Što južnije, to tužnije!« In res, vselej znova se izkaže, kako prijetno je dopustovati v urejenih okoljih, kjer vselej skorajda vse teče kot po maslu. Za zanimivost naj navedem, da je pravi užitek potovati z Nemškimi železnicami, pri katerih sta tako prihod vlaka kot tudi odhod do minute natančno po voznem redu.

S prazgodovinskimi triki nad sodobno krizo

Kristina Menih, 7 dni, 30. oktober 2012

O vrtičkih in balkonskih zasaditvah, o recikliranju oblačil in drugih rečeh, ki nam prihranijo denar, lahko marsikje preberemo, slišimo in vidimo, marsičesa pa se lahko naučimo tudi od najboljše učiteljice - zgodovine. Za pokušino se obrnimo kar v mlajšo kameno dobo.

Štajerci z roko v roki za razvoj turizma

Legionarja ter Štefan Čelan, ptujski župan in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj

Ko je predlani vlada predlagala, naj pokrajine same poskrbijo za skupen razvoj in promocijo turizma v svojih krajih, so Štajerci takoj stopili skupaj. Uradno se temu reče regionalna destinacijska organizacija, ki obsega štiri geografske blagovne znamke: Ptuj kot zgodovinsko zakladnico tisočletij, Jeruzalem z Ormožem kot pravljico sonca in vina, Haloze kot vračanje k naravi ter Slovenske gorice kot preprosto čudovite. Za simbol vseh teh krajev, ki naj bi z roko v roki delali za turizem, je vinska vitica na žici, ki je, žal, težko razpoznavna, ker ji manjka trtni list. Nosilec načrtov je ptujsko Znanstveno raziskovalno središče Bistra. K projektu je pristopilo vseh 27 občin, 45 gospodarskih organizacij in turistična društva. Svoje videnje skupnega delovanja vseh, ki jim je mar za turizem, so predstavniki in podporniki tega projekta pred kratkim predstavili v ljubljanskih Križankah. Med drugim je prišlo nekaj štajerskih županov, nekaj njihovih parlamentarcev in Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem. Za popestritev so poskrbeli vojščaki rimskih legij in tako opozorili na bogato dediščino, ki so jo zapustili Rimljani predvsem na Ptuju. Turistična ponudba teh krajev je izredno pestra od zgodb iz zgodovine do naravnih znamenitosti, kulinarike, vinskih cest. Novost je promocijska točka v ljubljanskem BTC s prospekti v tujih jezikih, s spominki in koledarjem prireditev. Vsa štiri središča te pokrajine bodo imela turistično tržnico z domačimi izdelki in pridelki. Povedali so še, da je ameriška filmarka naredila film Wonders of Slovenija, ki ga bodo vrteli tudi v Združenih državah Amerike. (Albina Podbevšek)

Mainau, otok cvetja

Kristina Menih, Večer, 26. oktober 2012

S cvetjem prisluženi zaklad je vsak dan večji.

Evropska prestolnica kulture 2010

Rastislav Rasto Tepina, Hopla, 26. oktober 2012

Pred dvema letoma še ni bilo uničujoče gospodarske in finančne krize v Evropi. Madžarsko mesto Pecs je gostilo imenitno kulturno akcijo - Prestolnica Evrope.

Pomembni novci iz turizma

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 19. oktober 2012

Obisk in pregled 74 mest in krajev, 45 dni na terenu, prevoženih deset tisoč kilometrov in za nekaj deset tisoč evrov ovrednotenega prostovoljnega dela so opravile strokovne komisije Turistične zveze Slovenije (TZS) v letošnjem tekmovanju Moja dežela lepa in gostoljubna.

Denarne skrbi našega turizma

Božo Zorko, Večer, 16. oktober 2012

Po dokaj dobri sezoni v turističnih podjetjih zaskrbljeno ocenjujejo poslovanje

Kurtizana, naklonjena kralju in papežu

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 5. oktober 2012

»Želimo povečati prepoznavnost naših znamenitosti, ki so uvrščene na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Kultura je postala v zadnjih letih zelo pomembna turistična smernica!« Tako Petra Hedorfer, predsednica uprave Nemške turistične organizacije (DZT). Dežele, v kateri so lani zabeležili dobrih 394 milijonov turističnih prenočitev, letos pa naj bi »prebila zid« s 400 milijoni nočitev.

Za ene dimniki, za druge falusi, za tretje gobe

Drago Bulc, Slovenske novice, 27. september 2012

Kapadokija, osrednji del Anatolije, azijskega dela Turčije, ki jo uvrščajo med sedem svetovnih čudes in je že od leta 1985 zaradi izjemnih naravnih lepot in bogate zgodovine pod zaščito Unesca, je kljub oddaljenosti od glavnih turističnih središč ena glavnih privlačnosti Turčije.

Pozdrav z Bodenskega jezera

Kristina Menih, Večer, 27. september 2012

Čeprav brez klavirja, plesne muzike in šampanjca, ki bi tekel v potokih kot nekdaj, je polet nad Bodenskim jezerom s sodobnim cepelinom izredno vznemirljiv

Doživetja ob Bodenskem jezeru

Barbara Boh, portal Dobro jutro, Slovenija, 25. september 2012

Mesec september se je izkazal, kot idealen čas za nekaj dnevni izlet na Bodensko jezero, tretje največje jezero v Evropi, ki leži na Renu in meji na tri države: Avstrijo, Švico in Nemčijo, ter na svojem obrežju in okolici nudi bogato turistično ponudbo. Seveda je obisk jezera in njegovih a(tra)ktivnosti primeren v vseh letnih časih, mi pa smo se tokrat podali po poteh Unescove svetovne dediščine.

Doživetja ob Bodenskem jezeru

Odrešilno kolobarjenje?

Sašo Dravinec, Primorske novice, 25. september 2012

“Natakarica,” zakliče gost čez pol terase nekje ob morju. “Prosim, povejte,” pravi mlada dama, ko ji uspe priti do njega. “Tudi kozarec vode sem naročil h kavi.” “Prinesem,” mu odvrne mladenka. Ko se vrne in položi kozarec z vodo na mizo, ji nekaj ne da miru: “In nobena natakarica nisem. Študentka sem!”

Zloglasni zapor kot nova privlačnost Ankare

Drago Bulc, Slovenske novice, 20. september 2012

Morda je prav prenova nekdanjih zaporov JLA v Ljubljani v hostel Celica, ki je še posebno med mladimi doživel svetovni sloves, spodbudila župana Ankare, da se je leta 2009 odločil, da bo najbolj zloglasne zapore v Turčiji spremenil v muzej in kulturno središče.

Mesto mačk

Drago Vovk, Reporter, 10. september 2012

Kuching, glavno mesto malezijske zvezne države Saravak na severu Bornea, me je prevzel že med prvo vožnjo po njegovih ulicah. Slikovitost različnih kultur in religij, ki si niso na poti, temveč se neverjetno dopolnjujejo, se ne kaže le med sprehodom po mestu, ob srečanju in klepetu z ljudmi, oblečenimi v raznolika oblačila, temveč se pestrost življenja odseva tudi ob obiskih številnih muzejev na obeh straneh reke Sungai, ki se malo kasneje izliva v Južno kitajsko morje. Med muzeji, ki sem jih obiskal, je bila najbolj nenavadna, a hkrati dokaz zaniiva - muzejska mačja zbirka.

Caravan salon Düsseldorf 2012 - Od šotora do velikega avtobusa z vsem udobjem

Božo Zorko, Večer - Potovanja, 6. september 2012

V Evropi je okoli 30 tisoč kampov, največ v Franciji, Italiji in Veliki Britaniji. Z okoli 370 milijoni prenočitev na leto ta oblika turizma prispeva dobrih 15 odstotkov vseh prenočitev. Pomembno je, da ta oblika preživljanja dopusta kljub kriznim časom narašča.

Ali je Istvan Schwarzeneggerjev sin

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 17. Avgust 2012

Nedolgo po tem, ko so se medije, seveda predvsem rumeni, po širnem svetu razpisali, da ima mišičnjak Arnold Schwarzenegger nezakonskega sina, se je močno povečalo fotografiranje postavnega Istvana Gyeneseia.

Vinu dale obraz in značaj

Katja Ertl, Večer - Bonbon, 19. junij 2012

Kako je mogoče, da nekaj vzklije na tako različnih podlagah, se neguje na tako različne načine, a se na koncu odrazi v enaki veličini, je morda lažje razumeti tistim, ki poznajo življenje vinske trte. Drugim to postane jasno šele takrat, ko se pred njimi razgrnejo zgodbe žensk, ki jim ljubezen do vina pomeni pomemben smerokaz na življenjski poti, po kateri pa vsaka od njih stopa po svoje.

Vinu dale obraz in značaj

Eksplozija za v spominsko knjigo v deželi štorkelj

Tina Hižar, Dnevnik - Prosti čas, 13. junij 2012

Ljubezen je treba negovati in tega se dobro zavedata tudi Michaela Haberl Houška in njen mož Niko. Minulo sredo zgodaj zjutraj smo ju sredi središča Ljubljane pospremili v izvidnico na severovzhod naše deželice, v pokrajino, poznano po svoji čudoviti naravi, nebeškem miru in ljubezni. Ta je bila tudi rdeča nit njunega raziskovanja. Tistega dne sta namreč še vedno do ušes zaljubljena zakonca praznovala prav poseben jubilej: 15. obletnico svoje zveze.

Eksplozija za v spominsko knjigo v deželi štorkelj

Ambasadorji kulinarične prihodnosti

Katja Ertl, Večer - priloga Bonbon, 12. junij 2012

Ko je na praznični dan iz pekarne Šerbaum pridišalo po sveže pečenih žemljicah, ko je morežni meščan ob črni turškikavi v zakajeni Astoriji z zatopljenim pogledom prebiral vesti iz tujega časopisa ali kos so lia deklet na zmenkih zardevala ob Ilichovih sladkostih....

Vandranje po poti glasbenih mojstrov

Drago Bulc, Slovenske novice, 31. maj 2012

Samo zelo dobri poznavalci klasične glasbe vedo, da je takoj za Dunajem in Parizom kot tretja med svetovnimi glasbenimi prestolnicami Leipzig. In sicer predvsem po zaslugi Johana Sebastijana Bacha, ki je v tem drugem največjem saškem mestu deloval kar 27 let. Prav po njegovi zaslugi se je Leipzig sredi 19. stoletja razvil v eno najslovitejših evropskih glasbenih prestolnic. Znano je, da je bil Bach eden najbolj ustvarjalnih skladateljev vseh časov, zagotovo pa najbolj plodovit v svojem obdobju. Kot mestni kapelnik je skoraj tri desetletja deloval v cerkvi sv. Tomaža in je vsak teden napisal novo kantato. Vseh skupaj neverjetnih 1440.

V meki avtomobilov živijo od turizma

Drago Bulc, Slovenske novice, 24. maj 2012

Kljub temu da je Volkswagen največji proizvajalec avtomobilov na svetu in da imajo poleg hroščev, passatov, audijev in drugih modelov še kopico velikih in uglednih proizvajalcev, kot so Mercedes, BMW, Porsche, Ford in Opel, turizem v nemški BDP prispeva skoraj dvakrat več kot avtomobilska industrija. Konkretno delež turizma v skupnem BDP Nemčije znaša 4,4 odstotka, delež avtomobilske industrije pa skromnega 2,3 odstotka.

Srbija vabi s hrano za dušo

Srbski kuhar Predrag Ljubenović

24. maj 2012

V turizmu veliko stavijo na dobro hrano, zlasti na tako imenovano domačo. Srbski turistični delavci pa so svetovno znano Slow food spretno spremenili v Soul food, torej hrano za dušo. To ni nič drugega kot njihove tradicionalne dobrote, ki so jih nedavno ponudili v ljubljanskem Nebotičniku. Predrag Ljubenović, kuhar iz restavracije Mali vrabček s Skadarlije v Beogradu, je predstavil vrsto jedi in posredoval tudi recepte, če je kdo želel. S pladnjev so med drugimi dišali čevapčiči, mučkalica, raznovrstne čufte, zrezki, suhe slive, polnjene z orehi in ovite s prekajeno slanino ter cela vrsta njihovih slaščic. Kakor so povedali na kratki tiskovni konferenci, so Soul food najprej predstavili na Beograjskem sejmu, zatem na Berlinski turistični borzi, kot tretja pa je bila na vrsti Slovenija. Predstavnica srbske nacionalne turistične organizacije se je pohvalila, da kar lepo število Slovencev prihaja na izlet v Srbijo in vsako leto jih je nekoliko več. Nekateri gostje večera smo menili, da bi bilo dobro, ko bi v naši prestolnici imeli kak lokal s tako kvalitetno Soul food hrano , kakršno smo v Nebotičniku poskusili ob njihovi pogostitvi. Na sliki je priznani srbski kuhar Predrag Ljubenović. ( A.P.)

Srednja Evropa na enem krožniku

Katja Ertl, Večer - Bonbon, 22. maj 2012

V sklopu projekta Severni sij, imenovanega po romanu Draga Jančarja, ki je Maribor za vedno zapisal na svetovni zemljevid literature, so v mariborski restavraciji Rožmarin namreč pripravili prav poseben pisateljsko-kulinarični večer.

Zibelka folklore in gostoljubja

Drago Bulc, Slovenske novice, 17. maj 2012

Če bi šli letos radi na počitnice nekam, kjer ne boste videli niti ene od blagovnih znamk, ki so v zadnjih leti preplavile tudi vse vzhodnoevropske države, vam priporočamo, da se odpravite v Bukovino, deželo na severovzhodu Romunije. Medtem ko je pretežni del države ravninski, je Bukovina hribovita in gozdnata. Po prostranih bukovih gozdovih je tudi dobila ime. Čeprav romunščina spada v skupino romanskih jezikov, zaradi slovanskih sosedov in tudi manjšin vsebuje veliko slovanskih izrazov. Tako veverici, ki jih je posebno v Bukovini veliko, rečejo veverica.

Muzikant Pan vreden 85.000 evrov

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 11. maj 2012

Daljnega leta 1899 so fantastični izdelki zsolnayske keramike zbujali neizmerno pozornost na takratni pariški svetovni razstavi. A še danes je mogoče te iste izdelke in številne druge iz serije zsolnayske keramike videti v madžarskem Pecsu.

Na nemirnem trgu že prodajajo spominke

Drago Bulc, Slovenske novice, 10. maj 2012

Po lanskih demonstracijah in padcu Mubarakovega diktatorskega režima mediji poročajo samo o negativnem dogajanju v tej največji državi v arabskem svetu. Devetindevetdeset odstotkov negativnih novice o političnih nemirih prihaja s kairskega trga Tahrir. Zato je egiptovsko ministrstvo za turizem, podprto s turističnimi in diplomatskimi predstavništvi v tujini, že lani na londonskem Svetovnem turističnem sejmu začelo obsežno promocijsko akcijo, s katero želijo javnost prepričati, da je preživljanje počitnic v Egiptu varno.

Zlata mrzlica kosila tudi med Slovenci

Drago Bulc, Slovenske novice, 26. april 2012

Ljubitelji vesternov se zagotovo spominjajo zlatokopnega središča Kolorada Leadvilla, kjer so v drugi polovici 19. stoletja avanturisti z vseh koncev sveta iskali srečo pri kopanju zlata. Mnogi so ga resnično našli, saj so z izpiranjem peska v posebnih skledah zbrali kar za takratne bajeslovne štiri milijone dolarjev zlata, več kot v katerem koli kraju v goratem Koloradu, kjer nekateri

vrhovi segajo čez štiri tisoč metrov visoko.

Nebeško slastni štrudlji

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 20. april 2012

Tako kot si Romuni lastijo eno največjih osebnosti v madžarski zgodovini, kralja Matijo Korvina, v naši ljudski pesmi znanega kot kralja Matjaža, si Američani imenitnega igralca Tonyja Curtisa. In tako kot ima prvi mogočni kip na budimskem gradu v madžarski prestolnici, na katerega vas v eni minuti zapelje stara vzpenjača, ga ima drugi (sicer veliko bolj skromnega) v židovski četrti ob največji sinagogi v Evropi. Bernard Schwartz ali Tony Curtis je namreč sin znanih madžarskih igralcev, ki sta se leta 1923 izselila v ZDA.

Prvomajska smuka z Bennijem Raichom

Drago Bulc, Slovenske novice, 12. april 2012

Medtem ko se v večini alpskih turističnih središč sezona smučanja po navadi konča z velikonočnimi prazniki, se začne najlepše obdobje na ledenikih. Slovenci najbolje poznamo edini koroški ledenik Mölltal in najvišjega na Solnograškem Kaprun, pa morda še Hintertux v dolini Zillertal, kjer sezona traja vse leto. Zaradi vsakoletnih otvoritvenih tekem v alpskem smučanju za svetovni pokal nam je znan tudi Sölden. Na najvišji ledenik v Avstriji, v Pitztalu, pa se z žičnico pripeljete kar petsto metrov višje od našega Triglava.

Panoramic Travel Group v novih prostorih

Na otvoritvi novih prostor Panoramic Travel Group v Ljubljani

10. april 2012

Slovenska incoming agencija za jugo vzhodno in srednjo Evropo Panoramic Travel Group je konec tedna v Ljubljani odprla nove poslovne prostore. Otvoritve so se udeležili mag. Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo in Toshimitsu Ishigure, japonski veleposlanik v Sloveniji ter številni predstavniki turističnega gospodarstva in inštitucij. Po besedah direktorja Panoramic Travel Group Toneta Matjašiča letos vzporedno s selitvijo v nove prostore agencija uvaja tudi novosti na področju informacijske tehnologije in številne aktivnosti na področju trženja in komuniciranja s poslovnimi partnerji.

Z računovodskim programom, operacijskim sistemom za poslovanje in uvedbo spletnega prodajnega kanala za online rezervacije sledijo svetovnim trendom v poslovanju. Uvajajo integralne turistične produkte z višjo dodano vrednostjo, razvijajo blagovno znamko Medical Tourism in preko elektronskega sistema obveščajo več kot tisoč poslovnih partnerjev po vsem svetu o novostih in novih predlogih doživetij na območju jugo vzhodne in srednje Evrope. Že lani oktobra je agencija odprla predstavništvo v Tokiu, ki poleg Japonske pokriva tudi druge vedno bolj pomembne azijske trge, v kratkem pa bo odprla še predstavništvo v Indiji, ki po besedah Matjašiča, predstavlja izjemen potencial za pridobivanje gostov. Agencija posluje tudi preko svojih podjetij v Skopju, Splitu in Beogradu.

Panoramic Travel bo tudi v prihodnje izvajal samostojne promocijske aktivnosti na oddaljenih tržiščih Tajvana, Indije, Japonske, Hong Konga, Singapurja, Koreje, Izraela, Rusije in Kitajske. Agencija nastope na sejmih dopolnjuje z organizacijo specializiranih predstavitev za poslovne partnerje, kakršna je bila denimo v Indiji zelo odmevna predstavitev na sedežu Kuoni Indija, enega največjih organizatorjev potovanj. »Rezultati dela se kažejo v prepoznavnosti podjetja, saj še posebej v Izraelu, na Tajvanu, v Rusiji in Ukrajini ter na Japonskem ni večjega organizatorja potovanj, ki ne bi poznal Panoramica,« pravi Tone Matjašič. »V zadnjem času trženjski strokovnjaki pozabljajo, da nobene dežele ni mogoče tržiti tako kot Coca Cole ali Mc Donaldsa, v turizmu so prisotna čustva in to je močneje kot vse drugo.« (Cveta Potočnik)

Vrhunska kakovost na Coppovem trgu

Sašo Dravinec, Primorske novice, 2. april 2012

Zeleni izolski Coppov trg je predvčerajšnjim in včeraj gostil stojnice istrskih oljkarjev, ki so se predstavili na prvi letošnji etapi festivala Zlata oljčna vejica. 20 oljkarjev je ob vrhunskem oljčnem olju ponujalo tudi niz pridelkov iz oljk in olja.

Čudotvorni svet kristalnega stekla

Drago Bulc, Turistične novice, 5. april 2012

Za tirolsko vasico Wattens bi najbrž vedel le malokdo, če se ne bi leta 1895 tja priselil češki izumitelj in vizionar, ki je med drugim ustvaril stroj za rezanje in poliranje draguljev. Od skromnih začetkov je tvrdka Swarovski prerasla v vodilno svetovno podjetje na področju brušenih kristalov za modne okraske in druge potrebe modne industrije, arhitekture in notranje opreme prestižnih objektov.

Mednarodna turistična borza ITB Berlin - Optimistične napovedi o nadaljnji rasti globalnega turizma

Cveta Potočnik, Lipov list, stran 36, april 2012

Kljub globalni krizi in politični negotovosti v severno afriških državah Inštitut IPK International napoveduje za letos za dva odstotka več turističnih potovanj po svetu, Svetovna turistična organizacija UNWTO pa da bo prvič potovala po svetu več kot milijarda ljudi.

Mednarodna turistična borza ITB Berlin

Rusi prihajajo in bodo še bolj

Drago Bulc, Slovenske novice, 29. marec 2012

Po rekordnem obisku ruskih turistov v Sloveniji v letu 2011 se nam letos na tem ogromnem tržišču obeta še eno uspešno turistično leto. »Lanskega skoka, ko je Slovenijo obiskalo kar za četrtino več ruskih turistov kot leto prej, seveda ne bomo mogli ponoviti, zagotovo pa jih bo k nam na dopust prišlo še nekaj odstotkov več kot lani.

Fijetovo Zlato jabolko podeljeno južnočeškemu zgodovinskemu mestu Česky Krumlov

Podelitev Zlatega jabolka mestu Češky Krumlov

22. marec 2012

Svetovno združenje turističnih novinarjev in piscev je pretekli teden Českyemu Krumlovu za ohranjanje izjemne kulturno-zgodovinske dediščine in njeno ohranjanje podelilo Zlato jabolko. To stoletja staro južnočeško mesto je med danes med najbolj obiskanimi turističnimi cilji na Češkem zaradi izjemno ohranjenega starega mestnega jedra in mogočnega gradu na visoki skali nad reko Vltavo. Grad z več kot 300 sobanami in velikim parkom, ki so ga imele več stoletji v lasti močne plemiške rodbine Rosenbergov, Eggenbergov in Schwarzenbergov, z velikim gospodarskim in političnim vplivom, je vzorno obnovljen. V njem ima sedeč več institucij s področja varstva kulturno-zgodovinske dediščine, za obiskovalce pa so zanimivi zlasti muzej, bogata originalna notranja oprema in izjemno dobro ohranjeno baročno gledališče.

Na nasprotnem bregu Vltave je stisnjeno v hrib mesto Česky Krumlov, z ozkimi ulicami in lepo obnovljenimi renesančnimi hišami ter številnimi hoteli, penzioni, restavracijami in bari. Slikovito mesto daje navdih številnim umetnikom, med galerijami in muzeji pa izstopata Umetniški center Egon Schiele in fotografski muzej Foto studio Seidel, ki hrani tisoče slik s posnetki prebivalcev mesta in širše okolice Šumave iz konca 19. in začetka 20. stoletja.

Priznanje Zlato jabolko je iz rok predsednika FIJET Tijanija Haddada in ob prisotnosti članov Izvršnega odbora ter Komiteja direktorjev FIJET sprejel Dalibor Carda, župan mesta Česky Krumlov. (Cveta Potočnik)

Slovenija bo med prvimi v turizmu

Drago Bulc, Slovenske novice, 15. marec, 2012

»Letošnje turistično leto bo zgodovinsko, saj bo prvič prek meja svoje domovine potovala več kot milijarda potnikov,« je na Mednarodni turistični borzi v Berlinu napovedal generalni sekretar svetovne turistične organizacije UN WTO Taleb Rifai.

Kjer v štirih dneh obkrožiš skoraj ves svet

Tina Hižar, Dnevnik, Prosti čas, 28. februar 2012

Oči svetovne turistične javnosti so bile minuli konec tedna uprte v srbsko prestolnico, ki je od 23. do 26. februarja gostila 34. Mednarodni sejem turizma.

Nov hotel na Golteh pričakuje eco certifikat

Hotel Golte

24. februar 2012

Na Golteh je v zelo kratkem času zrasel povsem nov, dokaj ličen hotel in tako ekološko naravnan, da si zasluži pohvalo in občudovanje. Gradbeni material zanj so našli v domačih logeh, kamenje in les so tako osnovni material tudi v notranjosti. Na celotni strehi so zgradili sončno elektrarno, dodatno energijo pa pridobivajo z biomaso, se pravi z lesenimi sekanci. Viri so torej obnovljivi. Za sanitarno vodo lovijo deževnico, posebnost pa je prezračevanje s pomočjo vračanja sicer odpadne toplote. Poleg hotela so zgradili tudi čistilno napravo na višini 1500 metrov nad morjem, kar je edina na takšni višini pri nas. Zanimivo je, da veliko pozornost posvečajo pestri kuhinji ter stavijo na domačo zelenjavo in sadje. Kakor je povedal direktor hotela Ernest Kovač, se potegujejo za slovenski eco certifikat Marjetica in pričakujejo, da si bodo pridobili tudi svetovni eco certifikat, na primer Green Globe, kakršnega že ima Bohinj Pak Eko hotel v Bohinjski Bistrici kot za zdaj edini v jugovzhodni Evropi. Še to: hotel na Golteh je že v prvi zimski sezoni prišel na dober glas in pričakovati je, da mu tudi poleti ne bo manjkalo gostov, saj premore kongresno dvorano, fitnes in welness z več savnami. Kot ljubka podrobnost tam žubori majhen vodnjak, namenjen pitju vode iz bližnjega studenca. (A.P.)

Vinski zaklad sredi Alp

Drago Bulc, Slovenske novice, Turistična tribuna, 23. februar 2012

Hotel Hospiz na prelazu Arlberg je gurmanska meka, tamkajšnja vinska klet pa premore največjo in najdražjo zasebno zbirko bordojcev in burgundcev na svetu.

Glasba sveta na Radiu Sraka: Kolumbija

Drago Vovk, Radio Sraka, 20. februarja 2012

Radio Sraka je pripravil oddajo, ki je nastala v Kolumbiji, v diskografski založbi Discos Fuentes v Medellinu in v hribovitem mestu Jerico v osrednjih Andih

Glasba sveta na Radiu Sraka: Kolumbija

Lovci skrbijo za ptice in divjad

Albina Podbevšek, Jana, februar 2012

Ali veste, da po našem nebu leti toliko vrst ptic, kot ima leto dni?

Turisti iz tujine lani prvič v Sloveniji potrošili več kot 2 milijardi evrov

15. februar 2011

“Slovenski turizem je v letu 2011 imel odlične rezultate. Ti rezultati so bili doseženi z odličnim sodelovanjem vseh deležnikov, tako Vlade RS in Ministrstva za gospodarstvo ter izvajalskih institucij kot turističnega gospodarstva,” ocenjuje v današnjem sporočilu za javnost mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Mag. Hribar še dodaja: “Po najnovejših podatkih Banke Slovenije smo s prilivi od izvoza potovanj prvič v svoji zgodovini zaslužili 2,129 milijarde evrov, kar je 10 % več kot v letu 2010. Prilivi od izvoza potovanj predstavljajo 42,6 % delež v izvozu storitev v plačilni bilanci Republike Slovenije. To je še en dokaz, kako pomembna gospodarska dejavnost je turizem.“

Po začasnih podatkih Statističnega urada RS se je število prihodov turistov skupaj povišalo za 7 %; število tujih turistov je naraslo za 8,8 % glede na leto 2010. Turističnih nočitev je bilo 5,4 % več, število nočitev tujih turistov je bilo višje za 9,1 % v primerjavi z letom 2010.

Kampi pred novo sezono

Božo Zorko, Večer - Potovanja, 9. februar 2012

Izšli so najpomembnejši evropski vodniki po kampih

Barje odeto v belino

Cveta Potočnik, Večer - Potovanja, 9.2.2012

Od lani je Ljubljansko barje, prvo in edino v Sloveniji, uvrščeno na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine

Tuli in brije do kosti

Kristina Menih, Večer, 3. februar 2012

Stara zgodba govori, da je bila burja v starih časih prav prijazna mladenka, danes pa dviga v zrak celo železov prah.

Arlberg zaznamovan s snežnimi plazovi in meteži

Albina Podbevšek, Ventilator besed, 2. februar 2012

Zaradi smrtonosnih snežnih plazov so v 14. stoletju zgradili hospic in zakoličili zgodovino prelaza Arelberg na 1800metrih nadmorske višine.

Arlberg zaznamovan s snežnimi plazovi in meteži

Med propadanjem in novim življenjem

Božo Zorko, Večer - Potovanja, 2. februar 2012

Več kot 500 gradov in dvorcev je vpisanih v register nepremične kulturne dediščine. Večinoma gre za ruševine, nekaterim pa preti, da bodo to kar kmalu.

Carsko selo v Rusiji

Brigita Bavčar (scenarij in režija), Štefan Celec (kamera), Dušan Tomažič (bralec), TV Maribor, 14. januar 2012

Carsko selo v Rusiji

Bleščavi Sankt Peterburg

Brigita Bavčar (scenarij in režija), Štefan Celec (kamera), Dušan Tomažič (bralec), TV Maribor, 6. januar 2012

Bleščavi Sankt Peterburg

Kristalni Triglav za postonjskega Marjana

Duša Podbevšek - Bedrač, Hopla, 23. december 2011

V naši mali oazi naj bi turizem navrgel milijarde evrov.

Božič v Bukovini

Albina Podbevšek, Jana, 20. december 2011

Tam kjer ljudje še pojejo za boga in plešejo za lastno veselje.

Dnevi slovenskega turizma

Franc Krajnc, Primorski utrip, 15. december 2011

Slastna Laszlova slaščica za novčič

Duša Podbešek - Bedrač, Hopla, 15. december 2011

Avstrijska Koroška osvaja turiste po svetu z novim sloganom Uživajmo življenje

Na prvih dnevih slovenskega turizma slavnostno podelili prestižna priznanja najzaslužnejšim v turizmu

Dobro jutro, Slovenija, 12. december 2011

S slavnostno podelitvijo priznanj v okviru večernega dogodka, ki so si ga na neposrednem prenosu lahko ogledali gledalci 2. programa RTV Slovenija, so se v petek zaključili prvi Dnevi slovenskega turizma.

Nagrade so podelili Ministrstvo za gospodarstvo, Slovenska turistična organizacija, Turistično gostinska zbornica, Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Turistična zveza Slovenije ter Društvo turističnih novinarjev Slovenije.

Na prvih dnevih slovenskega turizma slavnostno podelili prestižna priznanja najzaslužnejšim v turizmu

Slovenski turizem raste tudi v krizi

Sašo Dravinec, Primorske novice, 10. december 2011

S sinočnjo podelitvijo priznanj na prireditvi, ki jo je iz dvorane Evropa kongresnega centra v GH Bernardin prenašala javna televizija, so se končali Dnevi slovenskega turizma, ki so v Portorož privabili domala vso turistično Slovenijo.

Slovenski turizem raste tudi v krizi

Marjan Batagelj je dobitnik letošnjega Kristalnega Triglava

Slovensko-morje.net, 10. december 2011

Portorož , 9. december - FIJET Slovenija - Društvo turističnih novinarjev Slovenije je za turistično osebnost leta izbralo Marjana Batagelja, lastnika in predsednika upravnega odbora podjetja Postojnska jama. Slovenski turistični novinarji so mu podelili Kristalni Triglav na svečani podelitvi ob zaključku Dni slovenskega turizma v Portorožu.

Marjan Batagelj je dobitnik letošnjega Kristalnega Triglava

50 let študija turizma na EF v Ljubljani

Dekan Ekonomske fakultete prof.dr. Dušan Mramor in predstojnica Inštituta za turizem ITEF prof dr. Tanja Mihalič

30. november 2011

Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so včeraj proslavili častitljivo obletnico, 50 let univerzitetnega študija turizma kot samostojne smeri. Udeleženci, povečini diplomanti na tej visokošolski ustanovi, so ugotovili, da je bil prof. dr. Janez Planina, ki je kot prvi predavatelj študiju turizma pred pol stoletja, kljub času pospešene industrializacije, priboril samostojno smer, pravi vizionar, saj Slovenija danes s turizmom ustvari kar 12% BDP. Proslavljanje 50-letnice samostojnega študija turizma na EF v Ljubljani so ob prisotnosti vodilnih osebnosti iz slovenskega turizma proslavili delavno s posvetovanjem na temo Partnerstvo za razvoj slovenskega turizma. Vsi udeleženci na čelu s prof dr. Tanjo Mihalič, ki kot mednarodno priznana strokovnjakinja nadaljuje pionirsko akademsko delo na področju turizma prof.dr. Planine so ugotovili, da je turizem za prihodnji razvoj izredno pomemben. Ambiciozni turistični cilji so tudi zapisani v predlogu Strategije turističnega razvoja Slovenije 2012 - 2016, ki jo je prisotnim prvič predstavil generalni direktor direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjan Hribar. (Drago Bulc)

Nemčija tudi vodilna turistična velesila

30. november 2011

Nemčijo še vedno po svetu v glavnem poznajo kot industrijsko velesilo in že desetletja tudi kot svetovnega šampiona v »izvozu« turistov. Iz izrazitega izvoznika turistov pa se je Nemčija lani nepričakovano po obisku tujih gostov uvrstila na drugo mesto na svetu in tako prehitela Francijo. Ker je letos Nemčijo od januarja do septembra obiskalo kar za 6,4 odstotkov več turistov iz tujine kot v primerljivem obdobju lani, se aktualni svetovni turistični vice šampion tudi hitro približuje za sedaj še vedno vodilni Španiji.

Uspeh lahko Nemci pripišejo visokemu splošnemu ugledu svoje države in izredno ugodnemu razmerju med storitvijo in ceno nemške turistične ponudbe. Uspeh je tudi posledica številnih svetovno odmevnih prireditev. Hitra rast nemškega turizma se je namreč začela prav z organizacijo svetovnega prvenstva v nogometu.

Po podatkih Svetovnega turističnega foruma /WEF/, ki vsaki dve leti meri konkurenčnost turizma posameznih držav, se je Nemčija letos med 139 državami zavihtela na drugo mesto, pred njo pa je uvrščena le Švica. (Drago Bulc)

Veliki načrti v Forni di Sopra

Sašo Dravinec, Primorske novice , 23. november 2011

V Primorcem dobro znani vasi Forni di Sopra, na zahodu Karnije v osrčju Furlanskih Dolomitov, se pripravljajo na pomembno investicijo, s katero bodo morda že do naslednje zimske turistične sezone ponudili novo žičnico in progo, hotel ter apartmajsko naselje.

Tudi turistom odkrite šavrinske poti

Kristina Menih, Večer - Potovanja, 17. november 2011

Po poteh Šavrink je imeniten celodnevni izlet, ki si ga ob poznavanju Istre lahko omislite v lastni režiji; potovanje v organizaciji agencije je vsekakor veliko bolj poučno.

Naj smučišče na svetu

Drago Bulc, Slovenske novice, 10. november 2011

Ko sem pred leti povprašal zagotovo enega največjih poznavalcev svetovne smučarske scene na Slovenskem Toneta Vogrinca - Tono, katero smučišče na svetu je najboljše, mi je kot iz topa dgovoril: »Vail«.

Ladijski turisti še niso dobro izkoriščena priložnost

Nataša Hlaj, Primorske novice, 19. oktober 2011

Neverjetno, a resnično! Prodajni hit med ladijskimi turisti, ki so letos oblegali Koper, je bila obutev iz koprske trgovine Borovo na Čevljarski ulici. Če vprašamo tamkajšnje prodajalke, so ob nedeljah, ko so mesto preplavili potniki z ladje Voyager of the seas, prodale toliko različnih vrst čevljev vseh cenovnih razredov, kot jih niso v vsem tednu.

Priložnost za razvoj kulturnega turizma

Nataša Hlaj, Primorske novice - priloga Oljka, 12. oktober 2011

“Imamo nekaj, česar drugi nimajo, pa tega, žal, ne znamo ali nočemo izkoristiti,” nekoliko razočarano ugotavlja prvi mož Obalnih galerij Piran Toni Biloslav, ko opisuje zamujene priložnosti za razvoj vse bolj iskanega kulturnega turizma, ki jih nudi vzorčni nasad starih avtohtonih sort oljk na Forma vivi na pobočju Seče. Gre za svojevrsten muzej na prostem, kjer v nekakšnem skorajda samoumevnem sožitju bivajo kiparske stvaritve mednarodnih umetnikov in oljčni gaj z 42 drevesi vseh sedmih glavnih piranskih sort oljk.

Oljkarstvu postajajo oblačila pretesna

Sašo Dravinec, Primorske novice - Priloga Oljka, 12. oktober 2011

Ko se je rojevala slovenska država, je začenjalo rasti tudi slovensko oljkarstvo. Zelo neposredne zveze med tema fenomenoma sicer ni, a sta v polnoletnost korakala nekako vštric. Slovenija je zrasla v precej problematičnega mladostnika, ki je imel nekaj lepih trenutkov v svojem otroštvu, oljkarstvo pa se je razvijalo bolj potiho, v razredu ga prej niso prav opazili, nemara šele v zadnjih dveh letih, ko se je potegnilo v višino in širino.

Poletni kulinarični izlet: Rilkejeve elegije in Zidaricheva vitovska

Sašo Dravinec, Primorske novice , 18. julij 2011

Tržaški kras, ki zamejuje severno stran Tržaškega zaliva, ponuja precej atrakcij. Med njimi sta dva znana gradova, Miramar in Devinski grad. V zaledju so številne vasice, v katerih je pri gostoljubnih domačinih mogoče poskusiti najboljše, kar ponuja kraška zemlja.

Izšla je elitna revija o edinstvenem okolju sredozemske Slovenije

Lea Kalc Furlanič, Primorske novice, 20. december 2010

Izšla je elitna revija o edinstvenem okolju sredozemske Slovenije

“Zakaj pa ne tudi mi, si velikokrat rečemo, ko gledamo, kako se znajo postaviti zase premnogi, ki pravzaprav nimajo pokazati kaj velikega, še najmanj pa kaj takega, kar premore naša sredozemska Slovenija,” so si rekli pobudniki in ustvarjalci nove revije Artesol, ki je v petek v Sečoveljskih solinah ugledala luč javnosti.

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več