| Več
Intervju: Marjana Grčman, urednica in soustvarjalka turistične oddaje Na Lepše

Ljudje so tisti, ki kraje oblačijo v barve in zakrpajo marsikatero razpoko

Mateja Gruden, Lipov list, st. 4 in 5, avgust 2015

Tema tedna: Vipavska dolina

Tema tedna: Vipavska dolina

Karin Mimica, portal Gastronaut, oktober 2014

O podelitvi Zlatega jabolka Postojnski jami - nagrade svetovnega FIJET za dosežke na področju turizma, vinih Vipavske doline in Mednarodni trgatvi turističnih novinarjev.

Vipavska dolina

Kristalni Triglav Marjanu Batagelju

Boris Šuligoj, Delo, 10. december 2011

Slovenski turistični vrh so sklenili s slovesno prireditvijo, na kateri so podelili vrsto priznanj. FIJET Slovenija - Društvo turističnih novinarjev Slovenije je za turistično osebnost leta izbralo Marjana Batagelja, lastnika in predsednika upravnega odbora podjetja Postojnska jama. Slovenski turistični novinarji so mu podelili kristalni Triglav, ker je za rešitev enega od simbolov slovenskega turizma zastavil svoje premoženje in v 16 mesecih od prevzema vodenja Postojnske jame je pokazal, kako se turizmu streže z znanjem in srcem. Letos je Postojnsko jamo obiskalo 6,3 odstotka več turistov kot lani, skupni promet družbe pa se je povečal z deset na 12 milijonov evrov. Marjan Batagelj je za rešitev Postojnske jame zastavil osebno premoženje in v 16 mesecih pokazal, kako se turizmu streže z znanjem in srcem.

Pogovor z Dragom Bulcem za Večer, Sobotna priloga

Drago Bulc

Vojko Mitrovič, Večer, priloga V Soboto, 7. maj 2011

Drago Bulc - Homo Turisticus

Predsednik slovenskega društva turističnih novinarjev, izvršni direktor svetovnega FIJET za Evropo, Slovenec s sanjskim poklicem, gospod Metuljček, 007, Bulc te gleda, krompirjevec, mentor, najbolj prepoznaven slovenski turistični novinar, veseljak, svetovni popotnik, ki je prečkal Saharo.

Za seboj imate bogato novinarsko kariero. Kje izvirajo vaše novinarske korenine?

V gimnazijo sem se vozil v Ljubljano, na elitno, torej bežigrajsko, nato sem obiskoval fakulteto za novinarstvo. Za novinarstvo sem se opredelil že v osnovni šoli, saj sem rad pisal. Dobil sem celo prvo nagrado za spis o partizanski bitki z Nemci nad domačijo, kjer se je rodila moja mama, oče pa se je v tej bitki boril. Rad sem prebiral knjige in članke in občudoval novinarje, ki so potovali in pisali. Vse to mi je razburkalo mojo otroško domišljijo. Na bežigrajski gimnaziji sem z zanimanjem poslušal profesorja geografije, ki nas ni mučil s statističnimi podatki o državah, temveč nam je odkrival različne načine življenja. To je bila moja osnova za bodočega turističnega novinarja.

Kateri so bili vaši prvi novinarski koraki?

Začel sem na radiu, kjer je name zelo vplival moj mentor Milenko Šober, starosta slovenskega, pa tudi jugoslovanskega turističnega novinarstva. Pravzaprav je on prvi v socialistični Jugoslaviji resno jemal to dejavnost. Z njim sem odkrival stroko. Bil je zahteven in hkrati hudomušen, saj me je na potovanjih po Jugoslaviji priznanim novinarskim kolegom pogosto predstavljal na izviren način: to je moj »socialistički rob«, v tujini pa »das ist mein sozialistischer Sklave«. Imel je ogromno tuje literature, z njim sem spoznal veliko ljudi in se tudi veliko naučil. Sčasoma je postalo na turističnem področju za oba malce pretesno in ko se mi je ponudila priložnost za dopisnika, sem šel v Beograd, kjer sem preživel 4 leta. Svetovljanski Beograd je spodbujal mojo željo po potovanjih, med parlamentarnimi počitnicami sem potoval po Jugoslaviji in ohranjal stik s turističnim novinarstvom. Jugoslavija je bila v svoji raznolikosti zelo zanimiva turistična država. Sicer pa sem od blizu spoznal vsa ozadja politike in kako zna biti tudi umazana, zato sem si rekel: »Drago, bolje bo če se vrneš v turistično novinarstvo. Turizem je tisto, kar ti je pisano na kožo.« Ko sem se vrnil v Ljubljano sem se na Valu 202 začel z oddajo Potepuhova malha, ki sem jo moral preimenovati v Popotniško malho, češ da pri nas potepuhov ni. Oddaja je bila predvsem turistično usmerjena. In ker sem bil navdušen smučar in sem videl, kako slovenska smučišča zaostajajo za tistimi v drugih alpskih deželah, sem s pomočjo smučarskih strokovnjakov in kolegov iz drugih medijev začel z zelo odmevno akcijo ocenjevanja slovenskih smučišč “Zlata snežinka”. Z njo smo obrnili marsikaj na bolje.

Prihodnost turizma je v čezmejnem povezovanju

Drago Bulc med uvodnim nagovorom na 1. Srečanju turističnih novinarjev Alpe - Jadran

Tina Hižar, Dnevnik, 16. februar 2011

Na pobudo FIJET Slovenija - Društva turističnih novinarjev in v sodelovanju z ljubljanskim Gospodarskim razstaviščem (GS), Turizmom Ljubljana in Slovensko turistično organizacijo je ob 30-letnici sejma Alpe-Adria: Turizem in prosti čas na GS v Ljubljani konec januarja potekalo prvo srečanje turističnih novinarjev iz območja Delovne skupnosti Alpe-Jadran.

Program srečanja, v okviru katerega je bila izvedena uspešna predstavitev številnih primerov dobre prakse čezmejnega povezovanja na področju turizma, je potekal pod geslom »Združeni v turizmu«, glavni namen srečanja pa je bila promocija ob 30-letnici popolnoma prenovljenega sejma Alpe Adria - Turizem in prosti čas, ki naj bi po zamisli organizatorjev postal osrednji turistični sejem na območju delovne skupnosti Alpe Jadran, kjer živi 28 milijonov prebivalcev. Prvo srečanje turističnih novinarjev Alpe - Jadran, na katerem so poleg slovenskih sodelovali tudi kolegi iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške, je potekalo v zelo prijetnem prijateljskem vzdušju.

»Če odštejemo slovenske turistične novinarje, je bilo z območja delovne skupnosti Alpe Jadran skupaj prisotnih 14 turističnih novinarjev, kar je bilo za prvo srečanje ravno pravšnje število. Drug za drugega smo imeli dovolj časa za pogovor, medsebojno spoznavanje in navezovanje trdnejših stikov. Prav te so skupaj z vsebino srečanja glavni razlog, da so vsi udeleženci obljubili, da prihodnje leto spet pridejo in da bodo s seboj pripeljali še več svojih kolegov«, je vtise strnil predsednik FIJET Slovenija in direktor Svetovnega združenja FIJET za Evropo Drago Bulc.

»Lahko rečem, da sem bil nad urejenostjo, predvsem pa nad obiskom sejma močno presenečen. Zadovoljnih je bilo mnogo razstavljalcev, nad živahnim sejemskim utripom pa so bili navdušeni tudi naši kolegi iz tujine. Uspešen start nove regionalne turistične sejemske prireditve velja izkoristiti in takoj po analizi uspešnosti in pomanjkljivosti začeti s pripravami na prihodnjega. Predlagam, da ob prihodnjem sejmu tudi Slovenska turistična organizacija in Turizem Ljubljana skupaj organizirata prvo srečanje turističnih promotorjev delovne skupnosti Alpe Adria«, se v prihodnje leto ozira Bulc.

Do takrat pa v FIJET Slovenija nikakor ne bodo sedeli križem rok. Po izredno uspešnem lanskem pilotnem projektu FIJET Akademija za mlade turistične novinarje na Bledu, so se namreč v društvu odločili, da 2. Akademijo letos organizirajo v Portorožu. »Tako kot smo jo lani organizirali v sodelovanju z Visoko šolo za gostinstvo in turizem Bled, jo bomo letos skupaj s Fakulteto za turistične študije Turistica iz Portoroža, k sodelovanju pa bomo pritegnili tudi mednarodno priznane strokovnjake. Tematika letošnje Akademije bo pravzaprav nadaljevanje lanske, ki smo ji dali naslov "Prihodnost turizma je v zelenem". Tako bomo letos mladim turističnim novinarjem z vseh koncev sveta s temo "Inovativnost v zelenem turizmu" in s primeri dobre prakse skušali pokazati, da je lahko tudi trajnostni razvoj turizma dobičkonosen«, je še pojasnil Drago Bulc.

Pogovor z Dragom Bulcem v Dnevnikovi prilogi Oddih

Drago Bulc

Tina Hižar, Dnevnikova priloga Oddih, 26. januar 2011

Slovenija kot turistični butik

V okviru letošnjega sejma Alpe-Adria bo na pobudo FIJET Slovenija, društva turističnih novinarjev Slovenija, ob podpori partnerjev Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze Slovenije, Mestne občine Ljubljana in mednarodnega združenja turističnih sejmov ITTFA potekalo 1. srečanje turističnih novinarjev regije Alpe - Jadran. Gre za akcijo slovenskih turističnih novinarjev, s katero želijo obuditi enega najstarejših in najbolj uspešnih sejmov na tem prostoru in regijo Alpe - Jadran uveljaviti kot novo blagovno znamko, privlačno za turiste. Prav o tej ideji je tekla beseda našega pogovora z Dragom Bulcem, predsednikom Društva turističnih novinarjev Slovenija.

Slovenci smo menda že prerasli svoje nacionalne okvire pri predstavitvah v tujini. Bomo morali zato v bodoče promovirati tudi turistične ponudbe v naši bližnji soseščini, če bomo hoteli imeti več tujih turistov?

Seveda, pri nas je bolj ali manj že sprejeto spoznanje, da če želimo imeti več turistov iz vsega sveta, ne smemo ponujati le Slovenije, ampak celotno regijo Alpe - Jadran. V preteklosti smo bili Slovenci v skupnosti Alpe - Jadran med najbolj aktivnimi, saj smo se na tak način želeli odcepiti od nekdanje Jugoslavije, zdaj, ko smo že dve desetletji samostojni, pa je čas, da se bolj gospodarsko povežemo. Največ možnosti imamo prav na področju turizma. Kot predstavnik FIJET Slovenija se bom skupaj z domačimi in tujimi turističnimi novinarji zavzemal, da bomo idejo o povezovanju in sodelovanju članic skupnosti Alpe - Jadran, ki zajema Slovenijo, Furlanijo - Julijsko krajino, Štajersko, Koroško, Vas, Hrvaško, Baranjo, Veneto, Lombardijo, Gornjo Avstrijo in Gradiščansko, pripeljali ne le v slovenske, ampak tudi v medije prek meja držav, ki so članice omenjene regije, saj bo naša ideja le tako lahko resnično zaživela. Morali bomo vztrajati in pritegniti tudi gospodarstvo ter druge turistične organizacije, ki so zadolžene za promocijo posamezne regije. Zavzemali se bomo, da bo naše srečanje postalo tradicionalno, saj gre za novo blagovno znamko v evropskem turizmu. Izkazalo se je namreč, da je Slovenija za neki resen in večji turistični sejem premajhna, nimamo kritične mase, kot središče regije pa bi se lahko s skupnimi programi medijsko promovirali.

Ali kot turistični novinar in član izvršnega odbora svetovnega združenja FIJET, zaradi česar vsako leto prepotujete dobršni del sveta, še vedno občutite kruto realnost, da večina tujcev ne ve, kje leži naša država?

Na žalost. Tudi če jim Slovenci omenimo Jugoslavijo, niso povsem prepričani o naši legi. Ko pa jim omenimo, da domujemo med Dunajem in Benetkami, šele takrat postanemo zanimivi. To sta naša aduta in nanju je vezana tudi večina letalskih linij. Japonci, denimo, na naš konec sveta v glavnem priletijo prek Benetk ali Dunaja. Na poti med obema svetovnima turističnima atrakcijama zaidejo tudi k nam, v prihodnosti pa bo to vse bolj veljalo tudi za Kitajce, Indijce in Brazilce. Po drugi strani je zelo pomembno, da se med seboj bolje spoznamo tudi turisti iz regije Alpe - Jadran, si izmenjujemo še več turistov in predvsem postanemo dobri sosedje. Veliko te turistične izmenjave že poteka, saj na primer Avstrijci, Italijani in Madžari hodijo k nam in na Hrvaško na morje, mi pa k njim na smučanje.

Ko sva že omenila japonske turiste, kako bi sami organizirali njihovo tedensko bivanje pri nas in jih prepričali, da se bodo v našo deželo radi vračali?

Naša država ima odlično pozicijo v regiji in turisti nas lahko po diagonali prevozijo v treh urah. Vsem povem, da smo domovina matičnega Krasa, da združujemo alpski in sredozemski svet. Da imamo Slovenci tudi obalo, in to točno 46 kilometrov in 200 metrov, da smo resnično zelena dežela in da lahko pijemo čisto vodo skoraj iz vsake pipe in potoka, kar je za industrijsko razvite države nepojmljivo. Tujim turistom bi vsekakor razkazal naše glavno mesto s tržnico in ljubljanskim gradom. Na poti do morja bi jih popeljal na ogled Postojnske jame in jim kot cukrček ponudil še ogled Škocjanske jame. Nikakor jih ne bi prikrajšal za ogled Gorenjske, Bleda, Bohinja in našega klasičnega alpskega smučarskega centra Kranjske Gore. Na poti do Štajerske bi jim priporočil raziskovanje grofovskega Celja in obisk vse bolj prebujajočega se Maribora, vinske prestolnice Ptuja in Jeruzalema kot vinskega središča. Peljal bi jih tudi v Goriška Brda, ki so še lepša od Toskane, na Dolenjsko, ki se ponaša s svojimi zdravilišči in gradovi, v Logarsko dolino in na Pokljuko, kjer tujcem običajno zastane dih, ko jim povem, da imamo skoraj 70 odstotkov dežele pokrite z gozdovi. Seveda bi turiste usmeril tudi v slovensko kulinariko, ki je zelo raznolika. Ljudje se čudijo, kaj vse lahko doživijo v tako majhni deželici, in se radi vračajo. Prav oni so naši najboljši promotorji v tujini.

K nam prihajajo vse boljši turisti, naša dolgoročna usmerjenost pa naj bi bila Slovenija kot turistični butik. Zakaj?

Imamo vsakega po malo. Ponudbo moramo ohraniti in si prizadevati za ekološko državo. Zavedati se moramo, da smo lahko zaradi svoje majhnosti dražji, kar je majhno, je namreč dražje in dragocenejše. Pri trženju se moramo usmeriti na srednji razred. Privabiti moramo mlade turiste, študente. Ljudi, ki so že doštudirali, si ustvarili družino in ki še nimajo veliko denarja, in tiste, ki so dobro situirani, inženirje, arhitekte, pravnike, zdravnike, tiste, ki delajo v pisarnah za računalniki in potrebujejo sprostitev, zeleno naravo in rekreacijo. Skratka tiste, ki so izobraženi in se usmerjajo v zelene destinacije, jih cenijo in jih znajo čuvati. Taki turisti nikoli ne mečejo odpadkov, imajo odnos do narave, se ne vozijo po Triglavskem parku z motorji ali pa s hitro vožnjo ob obali ogrožajo kopalce in počenjajo druge neumnosti. Dolgoročno se moramo torej orientirati na kvalitetni srednji razred, teh ljudi je namreč v naši soseščini veliko in mi jim lahko ponudimo ogromno. Poleg tega moramo na vsak način in za vsako ceno bežati stran od ameriške hitre prehrane in turistom ponujati svojo, navsezadnje tudi naša kranjska klobasa sodi med hitro pripravljen obrok, a je veliko bolj kakovostna. Žal pri nas še vedno naletimo na turiste z mentaliteto dunajskega zrezka, ki bi celo na Kitajskem jedli le hitro pripravljeno hrano ameriškega tipa in ki si to naročijo celo v Franciji in Italiji, ki sta najbolj znani kulinarični deželi na svetu. Kulinarika je eden glavnih motivov za potovanja po svetu in je pomemben del turizma, zato svojim gostom iz tujine najraje kar sam kaj dobrega skuham. V zimskem času jih razvajam s kmečko pojedino, jim razkažem, kje kupim zelje, krvavice in druge domače sestavine. Vsi so navdušeni nad dejstvom, da ima slovenska hrana še vedno prave vonje in okuse, in prav to je tisto, kar tuje turiste najbolj prevzame. Ob tem, ko si ogledajo naša mesta in vasi ter doživijo zeleno naravo, čiste reke in potoke, dobijo vtis, da so prišli v kulturno državo, ki zna ohranjati svojo tradicijo, naravno in kulturno dediščino.

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več