Kapnik za en centimeter zraste v 100 letih

22. maja letos bodo v novem delu sprejemnega centra v Parku ┼ákocjanske jame odprli novo zbirko o zgodovini raziskovanja ┼ákocjanskih jam vse od za─Źetka 19. stoletja do danes in ta je zelo zanimiva, pravi Stojan ┼á─Źuka, v.d. direktorja javnega zavoda, ki upravlja park. Nenazadnje gre prav raziskovalcem zasluga, da so jame postale znamenitost svetovnega pomena in da so jih razen Unescovega uvrstili ┼íe na ve─Ź seznamov mednarodno zavarovanih obmo─Źij. V jami sami na ┼ítevilne raziskovalce, tudi iz ─Źasa, ko so ┼íe tavali po popolni temi in jih raziskovali z zelo preprosto opremo, spominja kak┼ínih 12 km starih poti in rovov. Nekatere vidimo vklesane v visoke prepadne stene med ogledom po danes dobro in varno speljanih poteh iz ene v drugo veliko podzemno dvorano in skozi prostorne kanjone. ─îe obi┼í─Źemo jame v razmeroma suhem obdobju, si je kar te┼żko predstavljati, da ker ne more odtekati skozi ozek sifon, jame zalije ogromna koli─Źina vode, visoka tudi ve─Ź kot 100 metrov. Zgovorna so imena posameznih dvoran, glede na to, kje in kak┼íni so kapniki ali kje je sli┼íati bu─Źanje podzemne, skrivnostne in misti─Źne Reke: Tiha jama bogata s kapniki, Visoka dvorana z mogo─Źnimi kapniki, tudi v obliki orgel, pa ┼áume─Źa jamaÔÇŽ

Medtem ko si je jame leta 2000 ogledalo 51.000 obiskovalcev, si jih je lani ┼że 110.000, tudi po 1.200 na dan, kar pa je po besedah Stojana ┼á─Źuke ┼że zgornja meja, saj se ravnajo po na─Źelih sonaravnega in trajnostnega razvoja. Pod upravljanje zavoda sodi obmo─Źje veliko za pribli┼żno ─Źetrtino Triglavskega narodnega parka. Zavod skrbi tudi za arheolo┼íko in kulturno dedi┼í─Źino, spodbuja obnovo kme─Źkih doma─Źij in pridelavo lokalne hrane. Zdaj oblikujejo blagovno znamko ┼ákocjanske jame, ki bo ozna─Źevala kontrolirano poreklo razli─Źnih pridelkov ali zagotavljala, da se neka dejavnost izvaja na obmo─Źju Krasa. Predvidevajo, da jo bodo za─Źeli podeljevati ┼íe letos, z njo pa se bo nedvomno pove─Źala prepoznavnost parka.

Poleg podzemnega kanjona in spleta jam je mogo─Ź tudi ogled, ki nas pelje ob Reki v podzemlje ali sprehod po u─Źni poti ┼ákocjan. Razli─Źne muzejske zbirke si letno ogleda 12.000 obiskovalcev, denimo etnolo┼íko zbirko v Jakopinovem skednju ali zbirke v Delezovi doma─Źiji. Po parku potekajo tudi sprehajalne in kolesarske poti od jame do jame, po Diva┼íkem krogu in tja do Vrem┼í─Źice. (Cveta Poto─Źnik)

Marinko Rodica: ┬╗Doma─Źini govorimo o belem in ─Źrnem vinu, ne pa rde─Źem.┬ź

─îe se zana┼ía┼í samo na zemljevid, se na vijugastih cestah po razglednih istrskih gri─Źih lahko kaj hitro izgubi┼í, pa tudi imena istrskih vasic in zaselkov so kar te┼żko zapomljiva. Tudi mi smo naredili kak┼íen kilometer ve─Ź, kot bi bilo morda potrebno, ko smo se od Gradu Socerb mimo Kubeda in Gra─Źi┼í─Źa vozili proti vasi Tru┼íke. A ko smo enkrat pri┼íli do naselja Zabavlje ni bi ve─Ź te┼żko najti poti do sodobne kleti ekolo┼íkega vinogradni┼ítva Rodica nad zgornjim tokom Dragonje.

Marinko Rodica nas je sprejel na veliki terasi vinske kleti, s katere se┼że pogled globoko v Istro. Veliko nam je povedal o tem, kako se je za─Źel ukvarjati z vinogradni┼ítvom in vinarstvom, kako so uspeli zgraditi novo vinsko klet, ko je stara postala pretesna, kako zdaj ┼żivi od vina in za vino - nedvomno je pri stvari s srcem, tako kot mora biti, ─Źe ┼żeli┼í uresni─Źiti svoje cilje in sanje.

Da se bo posvetil pridelavi vina se je Marinko Rodica odlo─Źil leta 1998, ko je bila splo┼ína klima za razmah vinogradni┼ítva dobra. Za─Źel je s tiso─Ź trtami, jih kmalu zasadil ┼íe tri tiso─Ź, danes pa jih je v njihovih vinogradih na 15 hektarjih ┼że 60.000. Medtem ko postre┼żejo s penino iz malvazije, iz ekolo┼íko pridelanega grozdja, polnjeno leta 2009, pet let zorjeno, ki jo bodo letos dali na trg, Rodica pove, da so objekt, v katerem sta nova klet in degustacijski prostor, zgradili s pomo─Źjo evropskih sredstev. ┬╗Vse smo uredili po na┼íih zamislih, degustacijski prostor spominja na istrsko dvori┼í─Źe z veliko svetlobe in lepim razgledom skozi velike steklene stene, klet, vkopana v zemljo, je energetsko var─Źna.┬ź Kot pove, je prav prostorna, sodobno opremljena klet, ki omogo─Źa bolj┼íe delovne pogoje kot jih je stara, zelo pomembna tudi za kakovost njihovih vin. Pa seveda ne le to. ┬╗Trudimo se, da so na┼ía vina ─Źim bolj naravna. Pomembno je, da so poti od na┼íih vinogradov do kleti zelo kratke, v klet iz kak┼íen kilometer oddaljenih vinogradov pripeljemo grozdje, ki gre hitro v predelavo. Ravnamo se po na─Źelu, da kvalitetno vino za─Źne nastajati ┼że v vinogradu, naj trte ostanejo vitke, hrano naj ─Źrpajo iz zemlje in ne umetnih gnojil,┬╗ pravi Rodica. Imajo certifikat ekolo┼íke pridelave in kot pravi vinogradnik iz Tru┼ík, svojih vin ne ustekleni─Źijo v istem letu, saj je sve┼ża vina potrebno ve─Ź pretakati in ─Źistiti. Pridelujejo predvsem avtohtone sorte refo┼ík, malvazija in rumeni mu┼íkat, napolnijo med 40 in 50 tiso─Ź steklenic letno, sicer pa ┼íe pravi Rodica: ÔÇť┬╗Doma─Źini govorimo o belem in ─Źrnem vinu, ne pa rde─Źem.┬ź

Na degustacije k Rodici prihaja vedno ve─Ź skupin, tudi v sodelovanju z obalnimi hotelirji, pa skupine turistov s kri┼żark, medtem ko bodo morda za posameznike degustacije ponujali ob sobotah od maja dalje. Pridnih rok je pri hi┼íi veliko, smo se prepri─Źali med na┼íim obiskom, starej┼ía sinova izmed treh - Ale┼í in Matic, s pristopom do gostov in poznavanjem vin dokazujeta, da jabolko ne pade dale─Ź od drevesa.

Med na┼íim obiskom smo novinarji pomagali zasaditi prvo dru┼ítveno trto refo┼íka na plo┼í─Źadi pred vinsko kletjo, predsednik FIJET Slovenija Drago Bulc pa je Marinka Rodico razglasil za prvega ─Źastnega ─Źlana dru┼ítva FIJET med vinarji. (Cveta Poto─Źnik)

Jahanje po ┼áavrinskih gri─Źih

Cveto─Źi ro┼żmarin, v belo odeta ─Źe┼ínjeva drevesa, beli konji lipicanci, koko┼íi in gosi, ÔÇŽ vse to nas pri─Źaka na kmetiji Medljan v vasi Cetore, ki je predvsem konjeni┼íka kmetija, glede na vso drugo ponudbo pa tudi turisti─Źna. Poleg jahanja v mane┼żi in terenskega jahanja ter po─Źitni┼íkih jahalnih kolonij je namre─Ź na kmetiji mogo─Źe tudi bivati, na jedilnem listu so jedi, pripravljene iz na kmetiji pridelanih sestavin, mo┼żno je sodelovati pri kmetijskih opravilih ali se preizkusiti v razli─Źnih starih igrah, s katerimi si doma─Źini kraj┼íajo ─Źas.

Da pridemo do kmetije iz katerega izmed pribli┼żno pet kilometrov oddaljenih obalnih mest, je na zemljevidu najbolje najprej poiskati nekoliko ve─Źji kraj ┼áared, tam pa nas do kmetije ┼że usmeri ka┼żipot s stiliziranim konjem. V hlevih je zdaj osem konj, bilo jih je tudi ┼że ve─Ź, pove gospodar Marko Kodarin. ┼Żeli si, da bi tudi z obale k njim zahajalo ve─Ź gostov, saj notranjost Istre ponuja povsem druga─Źna do┼żivetja kot morje, ┼żivljenjski utrip je bolj umirjen, istrske jedi pa se tudi zelo razlikujejo od kulinari─Źne ponudbe na obali. (Cveta Poto─Źnik)

Na nek na─Źin je Izola ┼íe vedno samosvoj otok

Je pa res, da je tudi na obali vedno ve─Ź prilo┼żnosti, da gostje spoznajo avtenti─Źnost in posebnosti iz ┼áavrinskega zaledja. Hoteli Bernardin denimo v ta namen med prazniki in poletno sezono v Laguni Bernardin odprejo Istrsko tr┼żnico z lokalnimi izdelki in pridelki, v kulinari─Źnih koti─Źkih njihovih hotelov pa ponujajo istrske jedi kot del programa U┼żivajmo lokalno. Ta vklju─Źuje tudi kolesarjenje z opazovanjem ptic, pa poku┼íine soli, refo┼íka in malvazije ter olj─Źnega olja kar tam, kjer vse to pridelujejo.

Pod okriljem Turisti─Źnega zdru┼żenja Izola, ki odli─Źno izvaja povezovalno vlogo med turisti─Źnim gospodarstvom kraja in ribi─Źi, vinarji, oljkarji, pridelovalci hrane ter razli─Źnimi dru┼ítvi, so zasnovali program Kilometer ni─Ź. ┬╗Na nek na─Źin je prav zaradi tovrstne povezanosti in ohranjanja ribi┼íke tradicije ter vklju─Źevanja pode┼żelja Izola ostala nekak┼íen otok in to jo razlikuje od drugih obalnih mest,┬ź pravi Dean Kocjan─Źi─Ź, direktor zdru┼żenja. Tudi izolski program Kilometer ni─Ź odra┼ża ┼żeljo, ponuditi vse kar je zna─Źilno za lokalno okolje, sestavljajo pa ga programi Pozabljeni okusi Istre, Zjutraj v morju, opoldne na kro┼żniku in doma─Źa tr┼żnica ┬╗Ruba z moje njive┬ź. Vanje so vklju─Źeni lokali, v katerih enkrat na mesec potekajo organizirani vodeni kulinari─Źni ve─Źeri, sezonska priprava dnevno sve┼żih rib in morskih sade┼żev, pa ve─Źdnevnih ribjih ┬╗fe┼ít┬ź ter sobotni prihodi lokalnih kmetov na izolsko tr┼żnico. Izoljani so navezani na svoje mesto in tradicinalne vinarsko-kulinari─Źne prireditve kot so junijski Praznik olj, vina in rib ali avgustovski ribi┼íki praznik, ko je v starem mestnem jedru vselej zelo spro┼í─Źeno in ┼żivahno. Med mlaj┼íe prireditve sodi mednarodni festival vrhunskih belih maceriranih vin Orange Wine festival, ki bo letos 24. aprila na Manziolijev trgu pred staro ob─Źinsko pala─Źo.

Ob nedavni vsestranski predstavitvi izolskega turizma v Hotelih Simonov zaliv so novinarje pozdravili ┼żupan Igor Kolenc, hotelirji, predstavniki turisti─Źnega zdru┼żenja, pa vinarji Matej Zaro in Kristjan Bo┼żi─Ź, zadi┼íalo pa je tudi po fritlah, kot pravijo fritulam ali mi┼íkam ─Źlanice Turisti─Źnega dru┼ítva ┼ápar┼żin iz Kort nad Izolo. Tudi to dru┼ítvo se z organiziranjem pohoda po vodnih virih vsako tretjo soboto v maju vklju─Źuje v program Kilometer ni─Ź. Da ne gre samo za program na papirju so pokazali kuharji Hotelov Bernardin, vodja njihovega gostinstva Sre─Źko Primo┼żi─Ź pa je povedal, da v sodelovanju z Agrario gostom sku┼íajo Istro ─Źim bolj pribli┼żati prav skozi kulinariko, ki sloni na lokalno pridelani zelenjavi, tartufih in jur─Źkih, olj─Źnem olju in ┼íe ─Źem.

Med novostmi v ponudbi izolskega hotela Delfin, ki dosega zelo visoko povpre─Źno zasedenost, je Kneippov vrt na 1.500 kvadratnih metrih povr┼íine, ki ga bodo predvidoma odprli do poletja. V vrtu bodo nasadili zdravilne rastline in zeli┼í─Źa, kot tudi najbolj raz┼íirjene in znane rastline, ki uspevajo v Istri in na Krasu.

Od junija bo znova za obiske redno odprt Arheolo┼íki park Simonov zaliv na polotoku ju┼żno od izolske marine. Najbolj zanimivo arheolo┼íko najdbo predstavljajo ostanki obmorske rimske vile (villae maritimae) z gospodarskim poslopjem. Prostori rimske vile so tlakovani s ─Źrno-belimi mozaiki neprecenljive vrednosti. Letos februarja sta In┼ítitut za dedi┼í─Źino Sredozemlja ZRS UP in Univerza na Primorskem z ve─Ź partnerji in izolsko ob─Źino s pomo─Źjo evropskih sredstev za─Źela izvajati ambiciozen projekt ┬╗AS - Arheologija za vse┬ź za o┼żivljanje parka in nadaljevanje desetletje dolgega dela pri ohranjanju te kulturne dedi┼í─Źine. Na novo bodo za┼í─Źitili ostanke vile in mozaikov, uredili prvi podvodni arheolo┼íki park pri nas, s pomo─Źjo inovativnih digitalnih in interaktivnih re┼íitev pa bodo poskrbeli, da si bodo obiskovalci na kraju samem la┼żje predstavljali, kak┼ína je bila vila in njena okolica neko─Ź. (Cveta Poto─Źnik)

Razgledi po Tartinijevem Piranu

Najbolj razgledna terasa v Piranu je nedvomno tista na vrhuHotela Tartini s pogledom na Tartinijev trg, mesto in cerkev Sv. Jurija, na drugi strani pa na mandra─Ź, morje, Piranski zaliv,ÔÇŽ Na njej smo se novinarji pozdravili z direktorjem Turisti─Źnega zdru┼żenja Portoro┼ż Jadranom Furlani─Źem in sodelavko Leo ┼áuligoj. Ker je bila prav ta dan vro─Źa novica, da bo tudi za predor Markovec potrebna vinjeta, je Furlani─Ź komentiral: ┬╗Komaj smo uspeli re┼íiti administrativne zaplete za avtobusne prevoznike, ┼że se soo─Źamo z novo oviro. Vinjeta je za obalni turizem ┼íkodljiva, zlasti za dnevne goste, ki so praviloma dobri potro┼íniki.┬ź Prav dnevnih gostov je bilo tudi med zadnjimi velikono─Źni prazniki na obali veliko, za 17% ve─Ź pa je bilo v prvih treh mesecih leta tujih gostov.

V Turisti─Źnem zdru┼żenju Portoro┼ż pripravljajo osve┼żite vblagovne znamke, vedno bolj pomembna pa za promocijo in prodajo postaja njihova spletna stran. Lani so na njen zabele┼żili milijonov obiskov, kar je celo ve─Ź kot ima obiskov stran Dunaja, pred kratkim pa so vanjo vgradili tudi enoten rezervacijski sistem za obmo─Źje Portoro┼ża in Pirana. Vanj bodo postopoma vklju─Źili vse ponudnike od hotelov, penzionov do zasebnih sob in apartmajev. Ponudniki lahko svoje podatke sami aktualizirajo, kar pomeni, da sistem deluje kot vedno aktualen virtualni katalog. Kot pa pravi Lea ┼áuligoj, sodelavca zdru┼żenja, je v sistem najte┼żje vklju─Źiti zasebne oddajalce sob in apartmajev.

Piranski akvarij v Villi Piranesi ob starem mandra─Źu je eden najstarej┼íih v Evropi in velik uspeh je ne le, da ga je uspelo ohraniti pri ┼żivljenju dobrih pet desetletjih, ampak da so ga pred nekaj leti tudi povsem prenoviti. Ne nazadnje je Akvarij ena izmed najbolj znanih piranskih turisti─Źnih vsebin.

Zdaj v Akvarij vstopoma prek stekla, pod katerim so vidni ostanki apside srednjeve┼íke cerkvice Sv. Miklav┼ża, za┼í─Źitnika pomorcev. V vhodnem prostoru pozornost pritegne bazen z lico, ki je najve─Źja riba v Akvariju. Ulovili so jo izolski ribi─Źi, bila je po┼íkodovana, v Akvariju pa so poskrbeli za njeno okrevanje. Med vsemi akvarijskimi bazeni je za marsikoga najbolj zanimiv velik odprt kamnit bazen, skupaj pa je zdaj 25 bazenov, v katerih so na ogled domala vsi morski organizmi, ki ┼żivijo v na┼íem morju. Bazeni so osvetljeni z umetno svetlobo tako, da so morski organizmi prikazani v ─Źim bolj naravnih barvah.

S Tartinijevega trga se po tistih tako zna─Źilnih ozkih piranskih ulicah sprehodimo do Prvomajskega trga, ki je bil neko─Ź glavni piranski trg. Na njegovi sredini stoji kamnit zbiralnik de┼żevnice, nanj pa vodijo kamnite stopnice s kipoma Postave in Pravice. Na kamniti cisterni nas je do─Źakala primorska dobrodo┼ílica - kruh, sol in olj─Źno olje. Na┼í primorski kolega Jo┼że Jermannas je mimogrede tudi pou─Źil, da doma─Źini majhni gostilni, kakr┼ína je Kantina Klet na tem trgu, pravijo betula. In seveda v svoje betule doma─Źini tudi najraje zahajajo, zaradi vzdu┼íja in tega, kar ponudijo gostu. (Cveta Poto─Źnik)

Po hranjenju se gredo Piranski brancini son─Źit

Iz piranskega mandra─Źa se do sredine Piranskega zaliva med Se─Źo, Se─Źovljami in Kanegro, kjer se nahaja ribogojnica Fonda, odpeljemo s fotovoltai─Źnim hibridnim plovilom Inti, ki ga Fondovi zdaj uporabljajo za prevoz gostov. Z nekaj nostalgije se spomnim na nekoliko druga─Źno plovbo z delovno ladjo Atlas, s katero nas je Irena Fonda, direktorica dru┼żinskega podjetja Fonda.si na novinarskem obisku skupaj z udele┼żenci FIJET Akademije za mlade turisti─Źne novinarje pred tremi leti prvi─Ź popeljala do ribogojnice, nam na njej pripravila surov file brancina pokapan z olj─Źnim oljemÔÇŽSeveda pa je sodobno hibridno plovilo okolju prijazno, vse kar pripomore k varovanju okolja in morja pa je pri Fondovih eno izmed osnovnih vodil delovanja.

Med plovbo prisluhnemo Ireni Fonda, govori prepri─Źljivo, zavzeto, kot da bi zgodbo o nastanku in zdaj ┼że zelo uveljavljeni edini slovenski morski ribogojnici in o oblikovanju 8 let stare blagovne znamke Fonda piranski brancin, pripovedovala prvi─Ź. ┬╗Vsi v dru┼żini smo biologi, o─Źe in brat Lean tudi strastna potaplja─Źa. Pokojni o─Źe, izjemen poznavalec morja, je imel veliko idej, za katere je znal navdu┼íiti tudi nas druge v dru┼żini. Med poklicnim in ljubiteljskim potapljanjem ter raziskovanjem slovenskega morja je ugotovil, da ni ve─Ź velikih rib, ki bi se bile sposobne reproducirati, da zamuljeno slovensko morje za to tudi ni najbolj ustrezno in za─Źel je razmi┼íljati, da bi zgradil umetne podvodne grebene. Njegova ideja o podvodnem morskem parku, betonski konstrukciji z labirintom lukenj, v katerih bi se lahko naselile in skrivale razli─Źne vrste rib in drugi morski organizmi, je bila predstavljena na svetovni razstavi EXPO 2000 v Hannovru, bila nagrajena kot projekt leta na Internautici ... Edino, kar je znalo odgovoriti takratno ministrstvo za okolje in prostor na njegovo pobudo, je bil birokratski odziv, da slovenska zakonodaja ─Źesa tak┼ínega ne predvideva. ┬źA na nek na─Źin se je ta ideja Uge Fonde vendarle uresni─Źila," pove zadovoljno in spo┼ítljivo h─Źi Irena Fonda: ┬╗Ljudje morje neprestano samo izkori┼í─Źamo, ne razmi┼íljamo, kako bi mu kaj tudi dali. Mi smo z na┼ío ribogojnico za ribe ustvarili nov ┼żivljenjski prostor. Na obmo─Źju ribogojskih kletk in nasada ┼íkoljk ┼żivi veliko ve─Ź rib najrazli─Źnej┼íih vrst - delfinov, hobotnic, ┼żelv in na desetine drugih vrst - kot znotraj mre┼ż, pa tudi veliko ve─Ź, kot jih je sicer v tem delu morja.┬ź In v ┼íali dodata: ┬╗Pri tem pa imamo ┼że sami najve─Ź glav ┼żivine, smo najve─Źji kmet v dr┼żavi.┬ź

Leta 2003 so Fondovi dobili koncesijo za gojenje rib, odlo─Źili so se, da bodo vzredili najbolj┼íe gojene ribe, da bo torej kakovost imela prednost pred koli─Źino, tako tudi ┼íe danes, kljub kasnej┼íi ┼íiritvi, sodijo med majhne ribogojnice. Z znanjem na podro─Źju morske biologije,s kakovostno morsko vodo z mo─Źnim tokom iz odprtega morja v zaliv ter ustrezno slanostjo in temperaturo na lokaciji ribogojnice so ta cilj dosegli. Pa seveda z veliko zavzetega dela in s premagovanjem ovir, denimo tistih, ko sprva na slovenskem trgu za njihove brancine ni bilo prav veliko povpra┼íevanja ali takrat, ko eno leto niso smeli prodajati ┼íkoljk iz njihovega goji┼í─Źa ┼íkoljk.

Piranski brancin Fonda raste pet let

Vsaj del─Źek obse┼żnega znanja o gojenju brancinov sku┼ía Irena Fonda prenesti tudi na nepoznavalce: ┬╗Mladice so dolge pribli┼żno 7 centimetrov in te┼żke 5 gramov, da iz brancin─Źkov zrastejo brancini pa traja dobrih pet let.┬ź S pomo─Źjo fotografij nam poka┼że tudi, ─Źesar v ribogojnici sami ne vidimo, namre─Ź to, kako osebno izbire zdrave in kvalitetne mladice v ribogojnih valilnicah v Italiji ali Franciji, kako poteka njihov zahteven prevoz s posebej prilagojenim tovornjakom, prelaganje na delovno ladjo in nato spust v manj┼íe mre┼że. Mladice postopno preme┼í─Źajo v ve─Źje, odvisno od tega, kako hitro rastejo in ali imajo vselej dovolj prostora za plavanje, saj je tudi od tega odvisno, kako ─Źvrsto bo njihovo meso. V posameznih mre┼żah imajo tako vselej pet generacij brancinov. Med to razlago se pripeljemo do Fondinih ribogojskih bazenov, kjer nam poka┼żejo kako vsakodnevno ro─Źno krmijo brancine s kakovostno hrano. Pri─Źakovanega valovanja, ko se brancini za┼żenejo na hrano, tokrat ne vidimo, ta dan so ribe, kot ka┼że, pa─Ź ┼że dobile dovolj hrane. ┬╗Po hranjenju se gredo ribe son─Źit,┬ź nam njihovo obna┼íanje razlo┼żi Irena Fonda in doda, da se v posamezni mre┼żi brancini vedno ravnajo po ribi voditeljici, vse plavajo na isti globini in v isto smer kot ona.

Na mre┼żah in kak┼ínih 18 kilometrih vrvi, speljanih pod vodo v goji┼í─Źu ┼íkoljk, se seveda ni mogo─Źe izogniti obra┼í─Źanju alg in drugih organizmov, za zdravje rib pa je pomembno, kako se proti njemu borijo. Ne uporabljajo nobenih kemikalij proti obra┼í─Źanju, mre┼że ─Źistijo ro─Źno in pogosto menjajo, kar seveda podra┼żi celotno gojenje. Ne uporabljajo antibiotikov v preventivne namene ali hormonov za pospe┼íevanje rasti, ker to naravi povzro─Źi nepopravljivo ┼íkodo. ┬╗Najbolj┼íi bioindikator o stanju okolja, kjer gojimo brancine, so ┼íkoljke,┬ź pravi Irena Fonda in v zvezi z dilemo, katere ribe so bolj zdrave, gojene ali divje ┼żive─Źe, doda: ┬╗Piranski brancin Fonda ima v mesu do 13-krat ni┼żjo vsebnost ┼żivega srebra kot prosto┼żive─Źi brancini in do stokrat ni┼żjo vrednost od zakonsko dovoljene meje.┬ź

Riba naj diši po morju

Za kupca bi moral biti eden izmed odlo─Źilnih dejavnikov sve┼żina ribe, poudarja Irena Fonda in dodaja, naj se pri nakupu vselej ravnamo po vonju in kompaktnosti mesa. ─îe riba di┼íi po morju, pomeni da je sve┼ża in ─Źe se meso ne vdira pod prsti, prav tako pomeni, da je riba sve┼ża. In prav cilj, da bi kupcem ponudili sve┼żo ribo, pa naj si bo v ribarnici ali restavraciji, je botroval opremljanju vsakega piranskega brancina s prepoznavnimi zna─Źkami z datumom izlova. ─îe ugotovijo, da s temi zna─Źkami na kak┼ínem prodajnem mestu ne ravnajo tako, kot je treba ali jih celo prestavijo na ribe neznanega porekla, tja piranskega brancina ne dostavljajo ve─Ź.

Tudi inovativnost je zna─Źilnost Fondovih, pa naj si gre za samo oblikovanje blagovne znamke, pod katero se piranski brancin ponuja tudi na jedilnih listih nekaterih restavracij v Sloveniji, Avstriji in Italiji, ali uvedbo spletne prodaje z dostavo na izbran kraj v posebni embala┼żi, ki ribo ohrani sve┼żo, za sledljivosti ali uvajanje razli─Źnih organiziranih ogledov ribogojnice z izobra┼żevalno noto, pa tudi sodelovanje v razli─Źnih projektih, podprtih tudi z evropskimi sredstvi.

Nedvomno velika prepoznavnost blagovne znamke Fonda piranski brancin temelji na kakovosti rib, ┼íirila pa se je in se ┼íe tudi skozi sodelovanje Fondovih na ┼ítevilnih predstavitvenih dogodkih po Sloveniji in v tujini, skozi povezovanje z lokalnimi vinarji, oljkarji in gostinci. Pomembna prelomnica je bila, ko so piranskega brancina dali na jedilni list v portoro┼íkem Hotelu Kempinski, ljubljanski Gostilni As, Gostilni Kri┼ítof v Predosljah ÔÇŽ

Danes je seznam restavracij, kamor dostavljajo sve┼żega brancina, tako reko─Ź iz morja v kuhinjo, ┼że zelo dolg, med njimi je tudi piranska restavracija Casa Nostromo, znana po istrskih jedeh, pripravljenih na sodoben na─Źin. Tam poskusimo, kako Piranskega brancina Fonda in ┼íkoljke z njihovih morskih njiv pripravi ┼íef kuhinje Gradimir Dimitri─ç. Narezan sve┼żi Piranski brancin je domiselno postre┼żen na morskem kamnu, okusni so pedo─Źi z doma─Źimi istrskimi fu┼żi, file brancina Fonda pa je skuhan v vakuumu in postre┼żen z istrskim ┼ípargljem, olj─Źnim oljem in solnim cvetom. K tem jedem je Aleksander Klenar iz vinske hi┼íe KlenArt ponudil njihovi pene─Źi vini, malvazijo, rose in sladki refo┼ík. (Cveta Poto─Źnik)

Aerodrom Portoro┼ż se ┼íe vedno bori z birokratskimi mlini za podalj┼íanje letali┼íke steze in posodobitev infrastrukture

"Konec leta 2008 je bil Aerodrom Portoro┼ż tik pred ste─Źajem, odprt je bil le osem ur dnevno, zabele┼żenih je bilo 13.000 potnikov┬ź pravi direktor Aerodroma Portoro┼ż Robert Krajnc. ┬╗Zdaj je letali┼í─Źe odprto 12 ur, opremljeni smo tudi za varno pristajanje pono─Źi in v slab┼íih vremenskih razmerah, poslujemo pozitivno, leta 2013 smo dosegli rekordnih 26.000 potnikov, opravimo 17.000 letalskih operacij. Lani je bilo potnikov nekaj manj zaradi slabega poletnega vremena in ┼ítevilnih zra─Źnih zapor nad obmo─Źjem Postojne. Te ne povzro─Źajo gospodarske ┼íkode samo na┼íemu letali┼í─Źu ampak celotnemu obalnemu turizmu.┬ź Tako na kratko povzema Robert Krajnc poslovanje letali┼í─Źa odkar je leta 2008 prevzel njegovo vodenje in poudari, da ima letali┼í─Źe za nadaljnji razvoj izdelan poslovno-investicijski na─Źrt, katerega uresni─Źitev bi prinesla ve─Ź milijonov evrov dodatnega zaslu┼żka, ─Źe bi se le premaknili dr┼żavni birokrati, ki so velika cokla razvoja. ┬╗Vsa tri slovenska letali┼í─Źa smo skupaj dr┼żavi predlagala nekatere potrebne spremembe letali┼íke zakonodaje, pa se v enem letu ni spremenilo ni─Ź, niti odgovora ne dobimo. Na┼ío vizijo razvoja portoro┼íkega letali┼í─Źa smo predstavili ┼że ┼ítirim pristojnim ministrom, pa se ni─Ź ne premakne. Vendar bomo vztrajali po Bo┼żnikovem na─Źelu: ─Źe ne more vstopi skozi vrata ali okno, se spusti skozi dimnik.┬ź

Pa ne, da v pristojnem resornem ministrstvu ┼íe ne poznajo vizije razvoja, ki je bila zadnja leta predstavljana tudi ┼że javnosti skozi ┼ítevilne novinarske zapise, vendar naj jo zapi┼íemo znova: posodobitev letali┼íke infrastrukture, podalj┼íanje 1200 metrov dolge letali┼íke vzletno pristajalne steze za 200 metrov (na zemlji┼í─Źu, ki je last letali┼í─Źa), da bi lahko na njej pristajala tudi letala s do 100 potniki in ne le sedemdeset do osemdeset sede┼żna kot zdaj, poleti prvih so seveda veliko bolj rentabilni in bi lahko prihajali iz ┼íir┼íega obmo─Źja kot zdaj. Podalj┼íana steza bi tudi zagotavljala ve─Źjo varnost, kar je v letalstvu zelo pomembno. Hkrati gre pri razvojnih izzivih za pove─Źanje letali┼íke plo┼í─Źadi, obnovo in raz┼íiritev potni┼íkega terminala ter gradnjo novih hangarjev.

Na vpra┼íanje, ali ne zavirajo nadaljnjega razvoja letali┼í─Źa poleg birokratov tudi naravovarstveniki, Robert Krajnc poudari, da temu ni tako, da s Krajinskim parkom Se─Źoveljske soline zelo dobro sodelujejo. Letali┼í─Źe v promociji tudi poudarja bli┼żino solin in skupaj na─Źrtujejo morsko povezavo letali┼í─Źa do Se─Źoveljskih solin, kar bi lahko bila zelo zanimiva novost obalnega turizma.

Med obiskom letali┼í─Źa smo si turisti─Źni novinarji ogledali tudi dokumentarni film ┬╗V zraku nad morjem┬ź, ki so ga posneli v sodelovanju z zavodom Nomed, premierno predstavili marca letos, predstavlja pa bogato dedi┼í─Źino letalstva na obmo─Źju slovenske obale. Z njimi so se tudi poklonili ljudem, ki so pomembno prispevali k nastanku letali┼í─Źa in vzpostavitvi komercialnih letov, med njimi zlasti Antonu Spinelliju, ki je zaslu┼żen za gradnjo ve─Źine turisti─Źne infrastrukture v piranski ob─Źini in pilotu Dragu Gabrijelu, ki je prvi pristal na ┼íe ne povsem kon─Źani vzletno pristajalni stezi. (Cveta Poto─Źnik)

Ded in babica sedanjih lastnikov turisti─Źne kmetije Tonin sta bila nepismena

Na turisti─Źni kmetiji Tonin v ┼íavrinski vasi Pu─Źe nas pozdravita Nevijo in Breda Pucer, prvi z zgodbo o tem, kako je doma─Źija dobila ime, gospodinja pa s prigrizki iz doma pridelanih surovin - pirino ka┼ío z zelenjavo, namazi iz ─Źema┼ża in tartufov ter likerji iz doma─Źega sadja. Doma─Źijo iz kamna, blata in kanel je zgradil Tonin Pucer, ki so ga doma─Źini klicali tudi Toma┼żel, potem ko se je vrnil iz vojne v Rusiji. Zdaj┼ínji lastnik, vnuk in dedi─Ź, Nevijo Pucer je leta 2002 z dru┼żino odkupil ┼íe preostali del hi┼íe od drugih dedi─Źev, jo obnovil in pri tem obdr┼żal marsikateri star element in istrsko du┼ío hi┼íe. Toma┼żelova ┼żena je bila tako kot mo┼ż nepismena in da bi dru┼żina la┼żje pre┼żivela je nosila v Trst prodajat ┼żive purane (dindiote), koko┼íi, jajca in ┼íe kak┼íen pridelek. S svojim blagom nalo┼żenim na oslico (mu┼ía) se je pe┼í odpravila v Koper do ladje (vaporja) in z njim do Trsta, tam je bodisi prodala ali zamenjala pridelke za drugo blago. Ko se je zve─Źer utrujena vra─Źala, se je zana┼íala na pametno mu┼ío, ki je sama na┼íla pot domov, utrujena nona pa se dr┼żala za njen rep. Na doma─Źiji ┼íe danes gojijo dva osla.

Turisti─Źna kmetija lahko v gostinskem delu sprejme 50 ljudi, imajo dva apartmaja, gostom pa ponudijo ┼ítevilne istrske jedi iz sestavin, ki jih pridelajo na kmetiji. Sami delajo suhomesnate izdelke, doma─Źe testenine in vlagajo zelenjavo. ┼Że praded je imel dobrih pet hektarjev vinogradov, v njih tudi zdaj pridelujejo malvazijo in refo┼ík, za hi┼ío pa se razprostira tudi kak┼íen hektar velik olj─Źni nasad. Za vse to skrbi pet─Źlanska dru┼żina, v─Źasih pa se jim pri delu na kmetiji pridru┼żijo tudi turisti in kot pravi hi┼íni gospodar, jih je celo vedno ve─Ź. Zanje organizirajo tudi ogled doline Dragonje z voja┼íkim d┼żipom - oldtimerjem in ┼íavrinskih vasi. (Cveta Poto─Źnik)

Postojnska jama, najve─Źja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veli─Źastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno ┼żeleznico na svetu, kjer lahko do┼żivite vznemirljivo vo┼żnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... ve─Ź

Dru┼żba BTC je z dolgoro─Źno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem obmo─Źju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... ve─Ź

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, do┼żivite prostrane ┼íirjave, ─Źarovnije narave in skrivnostne trdnjave... ve─Ź