| Več
Predsednik svetovnega združenja FIJET ostaja Tijani Haddad

Predsednik svetovnega združenja FIJET ostajaTijani Haddad

V četrtek se je v Rusiji s po-kongresno turo končal 58. Svetovni kongres turističnih novinarjev in piscev FIJET. Osrednji del kongresa je potekal v Moskvi, študijska tura pa v Kazanu, prestolnici avtonomne ruske republike Tatarstan. Gostitelj v Moskvi je bil Oddelek za nacionalno politiko, medregionalne odnose in turizem mesta Moskva, v Kazanu pa Državni komite za turizem Republike Tatarstan. Na tokratnem volilnem kongresu je bil za predsednika za prihodnja štiri leta znova izvoljen Tijani Haddad, ki je edini kandidiral za to funkcijo, FIJET pa vodi že več kot dve desetletji. Izvoljen je bil tudi novi sedem članski Izvršni odbor. Kongresa se je udeležilo 180 članov iz 20 nacionalnih turističnih združenj, med njimi tudi 10 članov iz Slovenije. Strokovna tema kongresa je bila namenja novim trendom v turizmu.Osrednja govornica je bila prof. Amelia Tomašević, predavateljica na višji šoli za podjetništvo VERN v Zagrebu.

Tema kongresa: Novi trendi v turizmu

Prof. Tomašević je poudarila, da se na strani povpraševanja pojavljajo vedno nove in nove interesne skupine, temu pa skušajo turistični ponudniki slediti s specializiranimi ponudbami in jih promovirati tudi prek vedno novih aplikacij za mobilne naprave. Turizem je postal multigeneracijski, potujejo vse generacije, tako sivolasi turisti, kot mladi popotniki, pari, družine kot posamezniki. Srednji razred se v Evropi zmanjšuje, nasprotno pa se dogaja v Aziji in prav to predstavlja pomemben bazen za rast turizma po svetu. Ponudniki bi se morali zavedati, je poudarila, da ponudbe zdravilišč in wellnessa ljudem ne zadostujejo več in da je vedno večje povpraševanje po zdravstvenih storitvah tudi med počitniškim bivanjem. V porastu je kulturni turizem, zlasti obiski mest, pa tudi luksuznih križarjenj, potovanj hipsterjev, pa tako imenovanih bleisure potovanj, ki združujejo službena potovanja s počitnicami ter staycation počitnic, to je preživljanje počitnic doma, kar je reakcija na strah pred terorizmom. Med nove trende v turizmu, ki so se pojavili v zadnjih letih, Tomašićeva šteje tudi različne programe zvestobe, prodor digitalnih poti trženja, oglaševanje na socialnih omrežij in vedno nove aplikacije za mobilne naprave ter pametne telefone. Razveseljivo je, še dodaja, da pa vzporedno raste tudi zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja in da so Združeni narodi leto 2017 razglasili za Mednarodno leto trajnostnega turizma. (Cveta Potočnik)

Največ turistov med ruskimi območji ima Moskva

Gostitelji kongresa so novinarjem predstavili Moskvo kot vodilno rusko turistično destinacijo z več kot 500 kulturno zgodovinskimi zgradbami, ki jo je lani obiskalo 16 milijonov domačih in tujih turistov, prihodnje leto, ko bo ruska metropola praznovala 870 - letnico nastanka mesta, pa si jih obetajo še več. Največ ogledov beleži Kremelj s številnimi palačami, cerkvami in znamenitim zidom z 20 stolpi ter z nikoli uporabljenima desetine ton težkima car-zvonom in car-topom. Po številu ogledov ne zaostaja Rdeči trg z znamenito katedralo Vasilija Blaženega, zgodovinskim muzejem in veleblagovnico GUM. Sedem sester, to je sedem nebotičnikov stopničaste oblike in s številnimi stolpiči, je dal zgraditi Stalin po drugi svetovni vojni in sodijo med najbolj prepoznavne moskovske stavbe. Stara in nova Tretjakovska galerija hranita zbirko ikon in sodobnega ruskega slikarstva. Živahno je v peš conah, kakršna je na primer mestna četrt Arbat. Turisti si pogosto ogledujejo tudi postaje moskovske podzemske železnice, saj jih je 44 izmed 194 proglašenih za kulturnozgodovinski spomenik zaradi zanimive arhitekture iz obdobja socrealizma, baroka, stalinistične empire arhitekture in minimalizma. Prva postaja moskovskega metroja je bila dograjena leta 1935. Zastojem zaradi gostega prometa na moskovskih avenijah se je torej mogoče izogniti s podzemsko železnico, brez zastojev pa poteka tudi rečni promet. Večino znanih stavb si je mogoče ogledati z rečne gladine med vožnjo z eno izmed ladij Radissonovega kraljevega ladjevja po reki Moskvi. Vožnja, tudi pozimi, od Hotela Ukraina, v eni izmed stolpnic Sedmih sester, do vznožja državne univerze Lomonosov, ki prav tako domuje v eni izmed Stalinovih stolpnici, ter nazaj traja, tri ure. 36-nadstropna univerza Lomonosov je vsako leto medMednarodnim festivalom Krog svetlobeena izmed stavb, na katero projicirajo svetlobne instalacije, prireditev pa privabi prednjo na tisoče gledalcev.

Čeprav je Moskva mesto s 16 milijoni prebivalcev, prepleteno s širokimi avenijami in zasičeno z avtomobili, pa so vsaj povsod tam, kjer se giblje večina turistov, stavbe zelo dobro vzdrževane in obnovljene, trgi in ulice pa čisti. Ovira za več tujih gostov so nedvomno vize, ki jih potrebujejo državljani številnih držav, pa tudi nekateri predsodki, so dejali gostitelji. Da bi izboljšali mnenje o Moskvi med tujci so mestne oblasti ustanovile Prostovoljni turistični center, vkaterem dela 300 mladih prostovoljcev, ki so lani z različnimi nasveti pomagali sto tisoč turistom. Po vzoru mnogih drugih velemest pa so tudi v Moskvi uvedli za turistične oglede avtobuse hop on - hop off. (Cveta Potočnik)

Tatarstanski Kazan na sotočju Volge in Kazanke

Kazan leži 800 kilometrov jugovzhodno od Moskve, na meji med evropskim in azijskim delom Rusije, to prestolnico avtonomne Republike Tatarstan pa štejejo za »tretjo prestolnico Rusije« in sodi med vodilna kulturna, univerzitetna, industrijska in znanstvena središča Rusije, hkrati pa je pomembno trgovsko stičišče. Simbol mesta je Kazanski Kremelj iz 12. stoletja, obdan z belimi zidovi ter z mošejo Kul Sharif, eno največjih mošej v Rusiji, z značilnimi modrimi in belimi minareti, s pravoslavno katedralo in protestantsko cerkvijo, muzejem ter mogočnimi stavbami, v katerih ima zdaj svoje prostore vlada.

Mesto je leta 2005 obeležilo tisoč leto bstoja, leta 2013 je gostilo Univerzijado, s čimer se domačini radi pohvalijo, pa tudi s tem, da bo leta 2018 gostilo tekme svetovnega nogometnega prvenstva. Po letu 2000 so tudi zaradi teh velikih športnih dogodkov v Kazanu zgradili veliko novega, veliko stavb so povsem prenovili, med drugimi tudi Kremelj, ki je od leta 2000 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine, hkrati pa so podrli veliko starega, predvsem desetine lesenih hiš, ki so bile nekoč značilne za tatarski del mesta.

Leta 1552 je Kazan zavzel car Ivan Grozni in njegova vojska je ubila ali pregnala mnoge Tatare, ki so prej tvorili samostojni Kazanski kanat, območje pa naselila z Rusi. Zdaj je v Kazanu, tako kot tudi sicer v Tatarstanu, polovico prebivalcev Tatarov ali prebivalcev, ki imajo tatarske korenine. Kazan danes sestavljata ruski in tatarski predel mesta, vendar tatarske arhitekture ni več veliko ohranjene. Nasproti Lutkovnega gledališča, v zgradbi z izjemno arhitekturo, so sicer zgradili Tatarsko folklorno vas po vzoru nekdanjih stavb, vendar se ni mogoče znebiti občutka, da ne gre za nekaj avtentičnega, ampak za komercialne objekte namenjen izključno turistom.

Poleg Kazanskega Kremlja je v Tatarstanu še en kulturno zgodovinski spomenik pod Unescovo zaščito. To je srednjeveško mesto Bolgar, ki je bilo od 7. do 15. stoletja glavno mesto Volške Bolgarije, predhodnice Kazanskega kanata in čeprav si ga je podjarmil ruski car Ivan Grozni, mesto Bolgar in srednjeveško civilizacijo v njem Tatari še vedno štejejo za pomemben del svoje kulturne dediščine. Velik pomen mu pripisujejo zlasti zato, ker so v njem Tatari leta 922 prevzeli islamsko vero, danes pa v posebni stavbi hranijo največji tiskani koran na svetu. O burni zgodovini mesta Bolgar nazorno pripoveduje tamkajšnji muzej, na prostem pa številni spomeniki in svetišča.

Od domačinov v Tatarstanu je pogosto slišati, da med ljudmi različnih veroizpovedi in različnih etničnih skupin vlada strpnost, nobena redkost ni, da blizu ena druge stoje mošeje, sinagoge in katoliške cerkve. Primer takšnega sobivanja je otoško mesto Sviyazhsk ob sotočju rek Volge in Sviyaga z najstarejšo krščansko cerkvijo ob Volgi. V letu 1551 se je pod vplivom pravoslavne cerkve uveljavilo misijonarstvo in otok je dobil povsem novo podobo s samostanskimi kompleksi in cerkvami. Dolga leta je veljal za romarski kraj, vse do leta 1917, ko je postal gulag, torej represivni zapor za tako imenovane notranje sovražnike Sovjetske zveze. Vse cerkve in velik samostan v mestu, ki šteje vsega 300 prebivalcev, od leta 2000 obnavljajo. (Cveta Potočnik)

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več