| Več
Madžarski biseri v turizmu, kulturi in gastronomiji

Pod tem naslovom je Veleposlaništvo Madžarske v Sloveniji v Balassijevem inštitutu v Ljubljani v sodelovanju s Turističnimi novinarji Slovenije včeraj predstavilo Madžarsko kot turistični cilj, ki ga morda ne poznamo dovolj, čeprav gre za državo sosedo. Da je v njeni državi vsekakor mogoče videti in doživeti veliko več, kot sta paprika in golaž, je dejala veleposlanica Edit Szilágyiné Bátorfi. Seveda sta najbolj obiskana Budimpešta in Blatno jezero, tudi Slovencem je dobro znano, da ima Madžarska veliko termalnih vrelcev, kar 1300 jih je, od tega samo v Budimpešti 60, manj znano pa je, da ima tudi veliko nedelujočih vulkanov in jezer, ki so primerna za opazovanje ptic. Na Madžarskem živi 13 narodnih manjših, pohvali pa se lahko tudi s 13 Nobelovimi nagrajenci, sodobno industrijo, ki je vpeta tudi v razvijanje vesoljske tehnologije in številna start-up podjetja. Veleposlanica je tudi spomnila, da je na Soški fronti padlo 45.000 Madžarov in da zdaj številne njihove potomce Slovenija zanima prav zaradi njih, da prihajajo v kraje, kjer so se borili in padli njihovi predniki. Sodelovanja na turističnem področju med Slovenijo in Madžarsko je dobro, je dejala veleposlanica, tudi s turističnimi agencijami in v okviru programa Evropske unije Interreg.

Veleposlanica Edit Szilágyiné Bátorfi je novinarjem izdala tudi nekaj povsem osebnih namigov, kaj po njem kaže obiskati na Madžarskem: srednjeveško cerkvico iz 12. stoletja v vasici Csaroda v severovzhodni Madžarski z gotskimi freskami in lesenim zvonikom, Donavo, pa tretje največje madžarsko mesto Szeged z univerzo in poletnim gledališkim festivalom, Višegrad s palačo kralja Matije Korvina ter smučišči, termalnimi vrelci in ponudbo za vrsto adrenalinskih športov, priporočila pa je tudi pokušino madžarskih slaščic.

Biborka G. Molnar je direktorica Balassijevega inštituta v Ljubljani s Kulturnim centrom, ki so ga odprli januarja lani. Cilj inštituta, poimenovanega po madžarskem pesniku Balintu Balassiju, je promocija madžarske kulture v Sloveniji in navezava stikov s slovenskimi kulturnimi ustanovami. Ljubljanski sodi med 24 inštitutov, ki jih je Madžarska odprla po svetu, prvega že leta 1916 v Carigradu.Svoje poslanstvo tudi Balassijev inštitut v Ljubljani izpolnjuje z organizacijo koncertov in drugih glasbenih prireditev, literarnih večerov, razstav in tudi udeležbo na nekaterih slovenskih kulturnih dogodkih, kot sta Festival vina in poezije na Ptuju in filmski festival Liffe.

Na srečanju smo novinarji dobili kopico namigov, kaj vse si je mogoče ogledati na Madžarskem in je morda za zdaj tujcem manj znano.To so denimo Narodni park park Hortobágy-Puszta ,vpisan na Unescov seznam kulturne dediščine, ki je del Velike madžarske nižine, značilna stepa, kjer se je ohranilo bogato ljudsko izročilo. Tudi intelektualno središče Debrecen z univerzo iz 16. stoletja ali zdraviliško mesto Héviz v županiji Zala, ki meji na Slovenijo, z največjim naravnim termalnim jezerom na svetu in dolgo tradicijo turizma. MestiSopron, Eger in živahno kulturno mesto Pecster podzemna jamaAggtelek v severnem kraškem predelu Madžarske prav tako sodijo med 10 izbranih ciljev, ki so za zdaj manj znani in obiskani kot Budimpešta, ki po turističnem obisku seveda zaseda prvo mesto.

Balazs Levay, direktor trženja pri budimpeštanski agenciji Cityrama, je povedal, da je med turisti veliko zanimanja za križarjenje po Donavi, med gosti iz oddaljenih držav pa za aranžmaje, ki vključujejo ogled Prage, Budimpešte in Dunaja ter da si je želeti, da bi na ta način turistom ponujali tudi mesta Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Po teh deželah bi bile ne nazadnje zanimive tudi kulinarične ture, ki so vedno bolj priljubljene. Njegov namig glede izbire popotniškega cilja na Madžarskem pa je poleg vožnje s trabanti denimo po Budimpešti tudi izlet iz prestolnice v umetniško vasica Szentedre.

Končnica predstavitve Madžarski biseri v turizmu, kulturi in gastronomiji v ljubljanskem Balassijevem inštitutu je bila namenjena predstavitvi in pokušini madžarskih vin - tako furmintov, tokajev, pa rdeče - takoimenovane bikove krvi iz okoliša Eger in za zaključek odličnega desertnega vina Tokaj - aszu, letnik 2008 iz vinske kleti Degenfeld . Someljejka Helga Gal je povedala, da Madžarska pri predstavitvi svojih vin poudarja tradicijo, kakovost in svojstven karakter. Potem ko je bil v obdobju komunizma velik poudarek na količini in je bilo treba z vinogradi zasaditi vsako ped, zdaj vinograde pospešeno obnavljajo in in s tem, ko jih umeščajo na tradicionalne lege, stavijo na kakovost. V mestnih in na podeželju pa je tudi vse več vinskih barov, ki dopolnjuje bogato kulinarično ponudbo. (Cveta Potočnik)

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več