| Več
7. mednarodna novinarska trgatev v Eltendorfu na Gradiščanskem

Udeleženci 7. Mednarodne trgatve turističnih novinarjev na Gradiščanskem, foto: arhiv TNS

19. september 2017

V organizaciji Društva turističnih novinarjev Slovenije ter v sodelovanju z regionalnim časopisom Sȗd-Ost Journal, njegovim lastnikom Hannesom Kroisom in novinarjev Hannesom Dorianom Kroisom ter z Deželno vlado Gradiščanske je v Eltendorfu na Južnem Gradiščanskem potekala že7. Mednarodna trgatev turističnih novinarjev. Idejni oče trgatev novinarjev je Drago Bulc. Potem ko je dosedanjih šest trgatev potekalo v Sloveniji, se je tokratna prvič preselila čez mejo, v deželo edinstvenega vina uhudler, katerega pridelava je dovoljena le na Južnem Gradiščanskem

Uhudler ima veliko podpornikov

Posebnosti vina in dežele Uhudlerland so novinarjem predstavili deželna svetnica v deželni vladi Gradiščanske Verena Dunst, člani Združenja iniciativa Kellerviertel Heiligenbrunn z Martinom Weinkom na čelu, Združenje prijateljev Uhudlerja ter Mathias Mirth, lastnik podjetja Uhudlerei Mirth in predsednik Turističnega društva Eltendort. Sama trgatev je potekala v vinogradu župana Eltendorfa in Zahlinga Josefa Pfeifferja na vinorodnem griču Hochkogel. Trgatve so se udeležili novinarji iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Češke. Za krajši čas se nam je pridružil tudi predstavnik Slovenske turistične organizacije na Dunaju Jan Ciglenečki. Na posestvu družine Hirmann so predstavili, kaj vse predelujejo iz uhudlerja in lokalnega sadja.

Več kot stoletni boj za legalizacijo uhudlerja

Zaščitni znak uhudlerja, foto: C. Potočnik

Gostitelji so predstavili zanimivo zgodbo o vinu uhudler, posebnežu med vini Južne Gradiščanske. Ime je bojda dobilo po tem, da so možakarji zjutraj, če so prejšnji večer pili uhudler, gledali kot sove. Borba za legalno pridelavo in prodajo uhudlerja je trajala več kot stoletje dolgo. Uhudler namreč pridelujejo iz grozdja trt, ki jim nekateri pravijo samorodnice, drugi »divjaki«, nekateri celo pankrti, da bi jih na ta način razlikovali od žlahtnih, cepljenih trt. Pri nas so samorodnice denimo šmarnica, kvinton, jurka in izabela.

Na Gradiščanskem je, tako kot po vsej Evropi, v drugi polovici 19. stoletja trte napadla trsna uš in jih skoraj povsem uničila. Vinogradniki so rešitev našli v samorodnih trtah, ki so jih prinesli iz Amerike in so bile odporne na bolezni, tako da jih ni bilo potrebno škropiti. »Žlahtne« trte so cepili na podlago samorodnih trt, nekateri pa sosamorodne trte začeli gojiti tudi za pridelavo grozdja in ne zgolj cepljenje. V strahu, da se ne bi direktno rodeči križanci tako zelo razširili, da bi izpodrinili »žlahtne« trte, so samorodnice leta 1922 opredelili kot naravna vina in jih prepovedali. Glavni očitek tem trtam je bil, da vina iz njih škodijo zdravju zaradi metanola, ki naj bi se tvoril pri vrenju. Tudi v Avstriji so pridelavo uhudlerja v 70. letih omejili na domačo potrošnjo, leta1985 pa v celoti prepovedali. Takrat so inšpektorji v kanale zlili na deset tisoče litrov tega vina. Vendar so se vinogradniki na Južnem Gradiščanskem prepovedi uprli,dokazali, da sodobna kletarska tehnologija s primernimi postopki omogoča preprečiti tvorjenje metilnega alkohola in dosegli, da je uhudler do leta 2030 na določenih območjih na Južnem Gradiščanskem dovoljeno pridelovati iz sort delaware, ripatella, concord in elvira. Borba s tem še ni končana, vinogradniki ob veliki podpori Verene Dunst, deželne svetnice v deželni vladi Gradiščanske, si namreč prizadevajo, da bi lahko uhudler pridelovali še iz drugih samorodnic in da bi bila pridelava dovoljena tudi po letu 2030. Za Južno Gradiščansko je namreč postala pridelava uhudlerja zelo pomembna gospodarska dejavnost in je zelo vpet tudi v različne turistične ponudbe.

Uhudler ima okus po jagodičevju

Od tega, koliko grozdja katere sorte predelajo v uhudler je odvisno, ali bo vino belo ali rdeče, vendar morajo biti vsa, ki nosijo originalno etiko, senzorično pregledana, imeti sadni okus, ki spominja na okus jagodičevja in približno 10,5 odstotkov alkohola. Mnogi pridelovalci ponujajo tudi peneče vino. Združenja ljubiteljev in pridelovalcev uhudlerja skrbijo za njegovo kakovost z rednim jemanjem vzorcev in izobraževanjemvi nogradnikov. Približno 30 vin si vsako leto prisluži naslov "eden najboljših" in lahko z njim opremijo tudi steklenice.

Središča »Dežele uhudlerja«, ki se razteza na kakšnih 60 kilometrih so kraji Heiligenbrunn, Eltendorf in Jennersdorf, okoliški vinogradi samorodnic pa pokrivajo kakšnih 40 hektarov. Deset do petnajst vinogradnikov se preživlja z njegovo pridelavo, večina pa so majhni pridelovalci, katerih vinogradi pogosto niso večji od enega hektara. Takšne majhne vinograde je najti tudi na griču Hochkogel pri Eltendortu, kjer je septembra v vinogradu Josefa Pfeifferja, župana Eltendorfa in Zahlinga, potekala 7. Mednarodna trgatev turističnih novinarjev.

Četrt z vinogradi trt samorodnic – dežela uhudlerja

Iz Eltendorfa do Hochkogla pridemo po vinskih pešpoteh ali kolesarskih poteh med vinogradi in vinskimi kletmi, dostopen pa je tudi z avtomobilom. Sledimo napisom Uhudlerviertel. Pobočja pokrivajo vinogradi s trtami samorodnicami, med njimi pa najdemo več vinotočev ali pušenšankov, v katerih po zelo dostopnih cenah postrežejo z vinom iz domačega vinograda. Zraven postrežejo klobase, šunke in druge mesnine, ki morajo tudi biti pridelane pri njih. Pušenšank ima tudi družina Pfeifferjih. Ko so legalizirali uhudler so svoje vinograde celo povečali in zasadili nove samorodne trte in zdaj od pridelave vina živijo tri generacije.

Na Hochkoglu je tudi vinotoč Matthiasa Mirtha, ki je velik podpornik uhudlerja in ohranjanja njegove tradicije, bil pa je tudi eden izmed gostiteljev 7. Mednarodne trgatve turističnih novinarjev. Gre za podjetnega moža, saj ima poleg vinogradništva tudi restavracijo s prenočišči Mirth v Eltendorfu, pa proizvodnjo mesnin in paštet, goji pa tudi divje svinje. Mirth je velik podpornik uhudlerja in ohranjanja njegove tradicije, v restavraciji pa je celo vpeljal meni, sestavljen v celoti iz jedi, pripravljenih z uhudlerjem.

Igralec Martin Weinek je tudi priznan vinar

V zgodbe in ponudbe okoli uhudlerja, pa seveda tudi drugih vin, zlasti modre frankinje, ki jih pridelujejo na Južnem Gradiščanskem, je vpletenih veliko domačinov. Med njimi je tudi Martin Weinek, gledališki in filmski igralec, ki je v tudi pri nas znani TV nadaljevanki Komisar Rex igralin špektorja Kunza. Bil je naš vodnik v Heiligenbrunnu, na Cesti vinskih kleti.Ob njej stoji približno 150 kleti, zidanic ali preš, starih tudi več sto let. Narejene so zvečine iz ilovice, lesa in krite s slamo, najstarejša med njimi pa je iz leta 1798. V teh zgodovinskih kleteh zdaj nihče več stalno ne živi, odkrijemo pa v njih kakšen vinotoč. Kleti so v zasebni lasti, zaščitene so kolturno zgodovinski spomeniki, v nekaterih še vedno stiskajo grozdje in hranijo vino. Weinek je med tisti, ki si zelo prizadeva ohraniti to pomembno kmečko arhitekturo tudi s tem, da je postavil kulturni projekt, ki med drugim predvideva v četrti zgodovinskih kleti različne kulturne prireditve. Nedaleč od Heiligenbrunna ima tudi Weinek sam posestvo z vinogradom in med pokušino njegovih vin smo lahko ugotovili, da je odličen vinar.

Vinski muzej Moschendorf ob vinski cesti po dolini reke Pinke

V Moschendorfu, kraju ob reki Pinka, ki ga je vselej naseljevalo nemškogovoreče prebivalstvo, je do leta 1921 pripadal Madžarski in bil šele leta 1923 priključen Avstriji, iz katerega so se prebivalci zaradi pomanjkanja dela dolgo izseljevali, je začetek vinski ceste po dolini reke Pinke. V začetku 80. let je bil župan kraja Stefan Behm, ki se je kot nekdanji izseljenec vrnil domov iz ZDA. Prizadeval si je oživeti nerazvito kmečko območje in snoval projekte, ki bi dobro ohranjeno krajino s številnimi zanimivi starimi kmečkimi poslopji in vinskimi kletmi, pritegnili obiskovalce, hkrati pa bi dal ljudem delo. Začeli so urejati Vinski muzej. Tram za tramom, streho za streho so prestavili stoletja stara poslopja v muzej na prostem, na kmečkih posestvih pa poiskali staro opremo, orodja in naprave. Po besedah direktorja muzeja Thomasa Schreinerja je v dobrih dvajsetih letih na obrobju vasi postopoma uspelo postaviti Vinski muzej,v katerem so zdaj prodajalne lokalni pridelkov, vinoteka uhudlerja in južnogradiščanskih vin ter vinoteka s svetovnimi vini, saj je v muzeju na prostem tudi sedež Združenja majhnih evropskih vinorodnih okolišev VINEST. Letno v muzeju zdaj naštejejo tudi do 20.000 obiskovalcev.

V starih sadovnjakih uspeva 300 sort jabolk

Južna Gradiščanska je vinogradniško in sadjarsko območje, vinogradi in sadovnjaki so glavni vir preživetja in dela za lokalno prebivalstvo. Iz uhudlerja in samorodnih vrst grozdja ter sadja izdelujejo oziroma predeluje na razmeroma majhnih kmetijah marsikaj: sokove, kis,marmelade, čokolade, sir,… Ena izmed južnogradiščanskih kmetij, na kateri se zelo zavedajo pomena ohranjanja starih sadnih sort, je posestvo Hirmann v Rudersdorfu. Grozdje in sadje pridelujejo ekološko in predelujejo v likerje, žganice, sokove in mošt ter bučno olje in kar 37 različnih vrst kisa. To so med drugim kisi z okusom marelice, češnje, hruške, paprike, pa celo z okusom kivija in špargljev, ki jih dobijo od lokalnih pridelovalcev. Sestavni del posestva sta obrat za predelavo sadja in trgovina, v kateri prodajajo lastne izdelke. Podobno kot na številnih drugih kmetijah, ki so povezane v sadno cesto, se je tudi pri Hirmanovih mogoče dogovoriti za ogled posestva.

Na Južnem Gradiščanskem preseneča, v koliko različnih združenjs o povezani ljudje, kako si skupaj prizadevajo za ohranitev mnogih svojih posebnosti, pa naj si gre za vina ali stavbo dediščino. Hkrati razvoj, tudi turistični, ne gre mimo njih, saj znajo svoje posebnosti oblikovati v celovite ponudbe, ki privabljajo mnogo obiskovalcev. (Cveta Potočnik)

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več