Zakladi Ljubljanskega barja

Cveta Poto─Źnik, 9. maj 2018

Ko stojimo na ljubljanski ┼ápici, torej tam, kjer se Gruberjev kanalodcepi od Ljubljanice in je v zadnjih letih, odkar so njena obre┼żja prenovili, znova za┼żivela, tudi le malokdo izmed nas Ljubljan─Źanov ve, da smo ┼że na Ljubljanskem barju. Prav Ljubljansko barje, spoznavanje nove kolesarske poti Barjanka in ┼íe prej njena predstavitev v Botani─Źnem vrtu ter vo┼żnja po Ljubljanici od ┼ápice do Zmajskega mostu in nazaj do pristana v Trnovem, so bili tokrat vklju─Źeni v ┼ítudijsko pot Dru┼ítva turisti─Źnih novinarjev Slovenije. Za─Źeli pa smo jo na ladjici Ljubljana, LJ 59 Toma Zupan─Źi─Źa, ki je bil prvi ladjar na Ljubljanici. Na njej nam je Draga Kepe┼í, Kavalova barmanka, vodja sla┼í─Źi─Źarne Lolita v Ljubljani in svetovna barmanska prvakinja postregla s svojim zmagovitim koktajlom Lolita.

Druga najbolj spremenjena slovenska krajina

Ljubljanica ┼íe ni povsem ukro─Źena reka, pa tudi vodovje Ljubljanskega barja vedno znova presene─Źa s poplavnimi vodami, tistimi rednimi in izrednimi, ko Grada┼í─Źica in I┼íka, hudourni┼íka pritoka Ljubljanice, z mo─Źnim in visokim poplavnim valom lahko celo obrneta tok Ljubljanice proti Vrhniki. Vse to se dogaja tudi zato, ker ─Źlovek pri posegih v to obmo─Źje ne upo┼íteva dovolj posebnosti barjanske narave in tudi ne tega, kaj vse obsega. Barje je precej ve─Źje, kot si navadno mislimo, razlo┼żi Ma┼ía Bratina, naravovarstvena svetovalka Krajinskega parka Ljubljansko barje, saj so ┼że omenjena ┼ápica, del I┼żanske ceste, Vi─Ź, Mestni log in nekateri drugi predeli Ljubljane ┼że del barjanskega sveta. O tem, da je denimo ┼ápica ┼że del Ljubljanskega barja pri─Źajo tudi arheolo┼íke najdbe koli┼í─Źa na ┼ápici. Letos bo prav temu posve─Źena tudi regata rimskodobnih deblakov, ki bo junija potekala na ┼ápici.

I┼íka, ki je neko─Ź vijugala po svoji stari strugi s ┼ítevilnimi okljuki proti reki I┼żici, te─Źe zadnjih dvesto let, odkar so jo uravnali, po skoraj ravni strugi naravnost v Ljubljanico. Struga Ljubljanice je bila ┼íe v srednjem veku precej ┼íir┼ía in plitvej┼ía in je ve─Źkrat poplavila obmo─Źje prav blizu mestnih meja. Kak┼ínih pet tiso─Ź kilometrov izsu┼íevalnih kanalov na Barju, prve so kopali ┼że sredi 18. stoletja, umetno uravnana struga I┼íke in gradnja Gruberjevega prekopa je del dolgotrajnih prizadevanj za izsu┼íitev Barja, so med tistimi najbolj usodnimi posegi ─Źloveka v Ljubljansko barje, ki so za vedno spremenili njegovo prvobitno podobo. Pravega barja tod danes skorajda ni ve─Ź. Dana┼ínja barjanska kulturna krajina je tako plod ─Źlove┼íkih rok, ve─Ź stoletnih prizadevanj za osu┼íevanje. ┬╗Poleg Se─Źoveljskih solin je Ljubljansko barje druga najbolj spremenjena slovenska krajina,┬ź pove Ma┼ía Bratina. Prvi so aktivno za─Źeli posegati v krajino ┼że Rimljani, ko so skopali regulacijski kanal, po katerem so izpod Krima po Ljubljanici vozili marmorne bloke iz podpe┼íkega kamnoloma do Ljubljane. Najbolj odlo─Źno pa se je izsu┼íevanja lotila Marija Terezija, ki je leta 1769 izdala kar odlok o izsu┼íitvi Barja, zato da bi postal ┼żitnica de┼żele Kranjske. Njen na─Źrt se ni uresni─Źil, za intenzivno kmetijstvo Barje ni primerno.

Črna vas je dobila ime po šoti

Pri naselju ─îrna vas, ki je nastalo ┼íele leta 1830, nam Ma┼ía Bratina pojasni, od kod izvira njegove ime. Pred za─Źetkom osu┼íevanja je bilo Ljubljansko barje skoraj v celoti prekrito s ┼íoto, ponekod je bila njena plast debela dva metra, ponekod celo ┼íest. Ljudje so jo za─Źeli rezati, ker pa je bila prepojena z vodo, so jo v velikih kockah zlagali okoli hi┼í, da bi se osu┼íila in ker je bila ─Źrna, so bile tudi hi┼íe ─Źrne. ┼áoto so rezali dobro stoletje in jo uporabljali za kurivo, prodajali so jo tudi v Ljubljano, kjer je poganjala stroje v ljubljanski Cukrarni, Toba─Źni tovarni in dana┼ínji Pivovarni Union. Zaradi rezanja ┼íote se je povr┼íje Ljubljanskega barja zni┼żalo.

┬╗Ljubljansko barje, Piv┼íko in Planinsko polje nas varujejo pred poplavami,┬ź pravi Ma┼ía Bratina. Ljubljanica z I┼íko in drugimi pritoki zbere ogromne koli─Źine vode. Ko reke prite─Źejo na Ljubljansko barje, zaradi ravnega povr┼íja ne morejo hitro odte─Źi. Hkrati v poletni vro─Źini barje hladi ozra─Źje, barje oziroma I┼íki vr┼íaj pa je tudi pomemben vir pitne vode za Ljubljano, saj vodarna Brest prispeva pribli┼żno 10 odstotkov pitne vode za oskrbo prestolnice.

Kako nevidno narediti vidno

Travnik Mah pri Igu ki pod povr┼íjem skriva ostanke koli┼í─Ź, foto: C. Poto─Źnik

Arheolog Dejan Verani─Ź iz Krajinskega parka Ljubljansko barje nas popelje do obmo─Źja Mah pri Igu, kjer se kak┼íen meter pod travnatim povr┼íjem nahajajo koli┼í─Źa ali njihovi ostanki, v barjanskih tleh prepojenih z vodo so se ohranili ve─Ź tiso─Źletij. Ta koli┼í─Źa pri Igu v alpskem prostoru le┼żijo najbolj jugovzhodno. Na povr┼íju od koli┼í─Ź niti na tem obmo─Źju niti drugod ni videti ni─Źesar, le v kak┼íen kanalu morda opazimo ostanke kolov.

Prvi ostanki koli┼í─Ź so bili odkriti ┼że leta 1875, njihovo iskanje in prou─Źevanje je bilo zdaj manj zdaj bolj intenzivno, do danes pa je bilo odkritih 43 koli┼í─Źarskih naselbin iz ─Źasa od pribli┼żno sredine 5. do sredine 2. tiso─Źletja pr.n.┼ít. Od teh sta na Unescov seznam vpisani dve skupini koli┼í─Ź iz okolice Iga in sicer v okviru serijske mednarodne nominacije Prazgodovinska koli┼í─Źa okoli Alp.

Najstarej┼íe leseno kolo na svetu, staro pribli┼żno 5150 let, ki so ga na┼íli na obmo─Źju Stare gmajne pri Vrhniki leta 2002, je bila zelo odmevna najdba, barjanska tla pa skrivajo tudi ┼íe veliko pomembne dedi┼í─Źine prve arhitekture na slovenskih tleh, to je koli┼í─Ź. Ne le Krajinski park Ljubljansko barje in domala vse barjanske ob─Źine imajo veliko zamisli, kako to nevidno dedi┼í─Źino narediti vidno, kot pravi arheolog Dejan Verani─Ź. Za zdaj je najve─Ź vidnega v Mestnem muzeju Ljubljana in v Narodnem muzeju Slovenije ter vMladinskemdomu na Igu, na tamkaj┼ínji stalni razstavi Koli┼í─Źarji z velikega jezera z replikami najdb, za katero skrbi Dru┼ítvo Fran Govekar Ig, in je nastala s pomo─Źjo evropskih sredstev za razvoj pode┼żelja. V na─Źrtu je ureditev ve─Ź vstopnih to─Źk na Ljubljansko barje, Interpretacijsko sredi┼í─Źe o biotski raznovrstnosti in dedi┼í─Źini koli┼í─Ź na Igu, pa nova kro┼żna pot na obmo─Źju Rakove Jel┼íe. Ena izmed te┼żav pri uresni─Źitvi posameznih zamisli je ta, da je na Ljubljanskem barju kar 46.000 lastnikov zemlji┼í─Ź in seveda veliko razli─Źnih interesov.

Da je pri upravljanju parka potrebno usklajevati interese ┼ítevilnih lastnikov potrdi tudi Janez Kastelic, direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, hkrati pa upo┼ítevati varstvena obmo─Źja, ki veljajo od leta 2008, ko je bilo Ljubljansko barje razgla┼íeno za krajinski park in dejstvo, da sodi to naravno bogastvo v evropsko omre┼żje za┼í─Źitenih obmo─Źij Natura 2000. Letos spomladi je Krajinski park kot nosilni partner pridobil 4,13 milijona evrov evropskih sredstev za revitalizacijo kulturne krajine, v teku sta dva projekta, Life projekt Natura viva in projekt Poljuba, jeseni pa bodo za─Źeli izvajati tudi projekt Interreg, ki bo namenjen omejevanju invazivnih tujerodnih rastlin.

Na Ljubljansko barje pe┼í ali s kolesom, pa vedno z ob─Źutkom

Ena izmed osrednjih dejavnosti zavoda je ozave┼í─Źanje o naravni in kulturni dedi┼í─Źini parka, izjemnega bogastva rastlinskega in ┼żivalskega prostora, o biotski in krajinski pestrosti ter pomenu vzdr┼żevanja ob─Źutljivega vodnega ravnovesja. Da bi obiskovalcem ─Źim bolj pribli┼żali posebnosti tega edinstvenega prostora je zavod v sodelovanju z doma─Źini uredil ve─Ź u─Źnih poti: Ko┼í─Źevo u─Źno pot, Bev┼íko u─Źno pot in Pot ob reki I┼íki - Okljuk. Pred obiskom pa si lahko priskrbijo tudi razli─Źne zemljevide in zlo┼żenke z vrisanimi kolesarskimi potmi in zanimivostmi ali obi┼í─Źejo zelo informativno spletno stran. Krajinski park ima tudi 30 vodnikov, doma─Źinov, ki barje dobro poznajo in ogled barja z njimi je lahko pravo do┼żivetje. ┬╗┼Żelimo si, da bi Ljubljansko barje ljudje obiskovali z ob─Źutkom,┬ź pravi Ma┼ía Bratina, Janez Kastelic pa dodaja: ┬╗Najbolj primerno je barje obiskovati pe┼í ali s kolesom.┬ź

Po Barjanki s kolesom

Za ljubiteljske kolesarjenja se letos 9. junija obeta velika novost - to je rekreativni kolesarski dogodek Barjanka v okviru mednarodne kolesarske dirke Maraton Franja. Na obmo─Źju Ljubljanskega barja je veliko makadamskih cest, ki so zelo primerne za kolesarjenje, mimogrede pa ka┼że omeniti, da je bila cesta iz Ljubljane do ─îrne vasi zgrajena leta 1827 in cesta do Iga leta 1829. Obe sta zgrajeni na lesenih butarah oziroma ogromni koli─Źini vrbovih vej. Organizatorji si ┼żelijo, da bi Barjanka postala tradicionalna prireditev. Trasa Barjanke bo potekala po vseh barjanskih ob─Źinah v krajinskem parku in bo dolga pribli┼żno 83 kilometrov, ob njej pa naj bi kolesarji spoznavali posebnosti naravnega okolja ter zgodovinsko in tehni─Źno dedi┼í─Źine, pa ne nazadnje tudi mo┼żnosti za sprostitev.

Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, je med nedavno predstavitvijo Barjanke v ljubljanskem Botani─Źnem vrtu poudaril, da je dobil projekt podporo tako barjanskih ob─Źin, dru┼żbe BTC kot organizatorjev Maratona Franja in da je ideja za┼żivela le v nekaj mesecih od njene predstavitve. Barjanka se bo za─Źela ob 8. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, cilj pa bo v BTC Cityju. Kolesarji bodo peljali do Loga-Dragomer, skozi Vrhniko do Bistre, nato po stari ┼żelezni┼íki progi do Kra┼íkega roba Ljubljanskega barja in Jezera pri Podpe─Źi ter do BTC Cityja. Urejeni bodo trije postanki, prvi v Bistri, drugi pri podpe┼íkem Jezeru in tretji na Igu.

Po besedah Janeza Kastelica je cilj, da Barjanka postane ne le tradicionalna prireditev, ampak tudi ozna─Źena kolesarska trasa, ki naj bi jo v prihodnje ─Źim ve─Ź uporabljali kolesarji, saj v parku ne ┼żelijo biti nadzorniki, temve─Ź upravljavci. Usmerjen obisk barja po ozna─Źenih poteh je vsekakor za┼żelen, saj naravi naredi manj ┼íkode, kot ─Źe obiskovalci hodijo povsod. To velja tudi za plovbo po Ljubljanici, na odseku znotraj parka je vo┼żnja s plovili na motorni pogon prepovedana, strokovne podlage za plovbo pa so ┼że pripravljene.

Posestvo Trnulja, gostilna Hram in gostilnica Jezero - nosilci gostinske in turisti─Źne ponudbe

Hkrati zdaj v Krajinskem parku i┼í─Źejo nosilce turisti─Źne ponudbe. Preno─Źitvenih zmogljivosti je malo, pove Kastelic, ponudnikov gostinskih storitev pa je ┼że nekaj. Gostilna Hram je na 3. informacijski to─Źki Barjanke. Njen lastnik Branko Koren pove, da je bila gostilna leta 2007 obnovljena in da je ohranila podobo stare kme─Źke gostilne. V tej prostorni gostilni je bila prvi─Ź vsem ┼żupanom barjanskih ob─Źin predstavljena ideja o Barjanki in tudi sprejeta. V Hramu pripravljajo jedi doma─Źe, klasi─Źne slovenske kuhinje in pa tradicionalni ameri┼íki ┼żar, ob─Źasno tudi koli┼í─Źarski kro┼żnik. Uporabljajo kvalitetne surovine, pove─Źini lokalne pridelave.

Na 2. Informacijski to─Źki Barjanke v Jezeru pri Podpe─Źi, tik pod razglednim hribom Sv. Ana, je nosilec gostinske ponudbe Gostilnica Jezero.V ponudbi je poudarek na lokalni in sezonski hrani, kruh pe─Źejo sami, hi┼ína specialiteta pa je pa┼ítete s tartufi in bu─Źnimi semeni. Gostilnica stoji tik ob jezeru, ki zlasti poleti privabi ┼ítevilne obiskovalce, toliko, da je promet ┼że zelo mote─Ź, zato ga bodo sku┼íali ┼że letos z druga─Źno ureditvijo preusmeriti od jezera.

Nedale─Ź od znamenite Ple─Źnikove cerkve Sv.Mihaela na obrobju ─îrne vasi stoji ob cesti proti Podpe─Źi Toma┼żeva hi┼ía, najstarej┼ía hi┼ía iz ─Źasa kolonizacije barja, ki pa propada in je videti, kot da se bo kmalu sesula sama vase. Je pa bil prav po vzoru te hi┼íe zgrajen apartmajski objekt ekolo┼íke turisti─Źne kmetije Posestvo Trnulja. Glede na to, da posestvo Trnulja le┼żi na Ljubljanskem barju, so vsa poslopja kmetije podprta s piloti, apartmajska hi┼ía tako stoji na 200 pilotih, glavno poslopje pa na 300 pilotih. In ┼że pri teh pilotih se ka┼że naravnost zakoncev Ur┼íe Kunc in Mihe Pupisa: pri obnovi in ┼íiritvi posestva uporabiti vse staro, kar je ┼íe mogo─Źe, ravnati trajnostno. Stare pilote, ki so bili ┼íe dovolj dobri so uporabili v restavraciji, ponovno so uporabili tudi zidake in tlakovce iz stare hi┼íe. Kot pripoveduje Ur┼ía Kunc so namre─Ź staro, razpadajo─Źo kme─Źko hi┼ío, pora┼í─Źeno s ─Źrnim trnjem na katerem zorijo trnulje, podrli in na njemem mestu zgradili novo, isto─Źasno pa se je porodila ideja, da se usmerijo v ekolo┼íko kmetijstvo in turizem, pa ne kakr┼íen koli, ampak trajnosten v vseh elementih ponudbe, od nastanitve do kuhinje z doma─Źimi ekolo┼íko pridelanimi sestavinami. Kot smo se lahko prepri─Źali med nedavnim obiskom in ogledom posestva Trnulja ─Źlani Dru┼ítva turisti─Źnih novinarjev Slovenije odli─Źno te sestavine uporablja pri pripravi jedi kuharski mojster Slavko Adamlje, pa naj si gre za konopljino lazanjo, bu─Źno juho ali potico na ┼żlico. Lesena apartmajska hi┼ía je v celoti zgrajena iz zdravju prijaznih eko materialov, za izolacijo so denimo uporabili konopljo, stene imajo ilovnate omete, vsa notranja oprema je iz lesa, ki je za┼í─Źiten z naravnimi olji.

Posestvo Trnulja je vklju─Źeno v verigo Biohotels, kar pomeni, da mora izpolnjevati ┼ítevilne kriterije. Preko te verige se tudi tr┼żijo in bili so prvi v Sloveniji, ki jih je ta veriga vklju─Źila med pribli┼żno 100 drugih sorodnih hotelov. Kot pove Ur┼ía Kunc so bili tudi med prvimi tremi v Sloveniji, ki so pridobili dovoljenje za stiskanje konopljenega olja. Poleg konopljinega olja pridelujejo na posestvu tudi sojino olje, olje oljne ogr┼í─Źice in orehovo olje, namaze iz olj ter ekolo┼íko pridelane ┼żitarice, ki jih predelujejo v ve─Ź vrst moke, sodelujejo z okoli┼íkimi kmetijami in na velikih travnikih redijo ┼ítevilne ┼żivali. Kot pove Ur┼ía Kunc so se pred nedavnim odlo─Źili ┼íe za najem mandljevih nasadov v slovenski Istri. Slej ko prej pa orjejo ledino na razli─Źnim podro─Źjih na Ljubljanskem barju v upanju, da bo to postala raz┼íirjena praksa in da bodo ljudje ugotovili, da je mogo─Źe pre┼żiveti z ekolo┼íkim kmetovanjem, turizmom in trajnostno usmeritvijo.

Postojnska jama, najve─Źja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veli─Źastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno ┼żeleznico na svetu, kjer lahko do┼żivite vznemirljivo vo┼żnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... ve─Ź

Dru┼żba BTC je z dolgoro─Źno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem obmo─Źju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... ve─Ź

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, do┼żivite prostrane ┼íirjave, ─Źarovnije narave in skrivnostne trdnjave... ve─Ź